Poslanci Svobode so v DZ vložili predlog za spremembo ustave, s katerim bi na volitvah v DZ uvedli preferenčni glas. Poudarjajo, da so dolžni slediti volji, ki so jo volivci izrazili na referendumu.
Poslanka Svobode Lucija Tacer je v izjavi poudarila, da sledijo odločitvi, ki so jo na posvetovalnem referendumu volivke in volivci sprejeli z več kot 70-odstotno podporo. Ker se zavedajo, da za spremembe potrebujejo 60 poslanskih glasov in jih torej ne morejo sprejeti zgolj s koalicijsko podporo, pa so že pred časom sprejeli odločitev, da sopodpišejo predlog opozicijske NSi, ki med drugim predvideva uvedbo 18 volilnih enot in povečanje števila poslancev z 90 na 92. A NSi nato ni želela zagotoviti podpisov za svoj predlog spremembe volilnega sistema.
Poslanka Sluga: Volivci od nas pričakujejo štiri leta dela
Kot je pojasnila Tacer, v Svobodi zavračajo argument NSi, da v tem mandatu ni več dovolj časa za sprejetje ustavnih sprememb. "Do konca mandata je več kot eno leto. Če obstaja volja, je dovolj časa, da se spremenita ustava in ustrezni zakon," je poudarila. Se pa po njenih besedah strinjajo, da uvedba preferenčnega glasu še ne bi veljala na prihodnjih parlamentarnih volitvah, ampak šele na vseh kasnejših. Menijo namreč, da morajo pri tako velikih sistemskih spremembah državljankam in državljanom omogočiti, da se o njih informirajo, institucijam pa, da se pripravijo na spremembe in se volitve nato lahko izvedejo brez zapletov.
Pojasnila je, da so kot gradivo priložili tako zakon kot izris volilnih enot, ki jih je predlagala NSi. "Zdaj pa si želimo, da je v kratkem sklicana ustavna komisija in da lahko na glasovanju preizkusimo predlog, za katerega smo ocenili, da ima največjo možnost dvotretjinske podpore," je še pojasnila. Na vprašanje, ali so v koaliciji o predlogu usklajeni, pa je dejala, da koalicija podpira začetek postopka. V okviru postopka na ustavni komisiji pa obstaja tudi možnost, da se za preučitev določenega vprašanja imenuje strokovno skupino.
Kot je poudarila poslanka Janja Sluga, se v Svobodi zavedajo, s kakšno večino so ljudje na referendumu izrazili svojo voljo, in stojijo na stališču, da so to tudi dolžni izvesti. "Mandat DZ traja štiri leta, to pomeni, da volivci od nas pričakujejo štiri leta dela. Žal se je ena parlamentarna stranka odločila, da bo sredi mandata pač nehala delovati v dobro volivk in volivcev in bo očitno od zdaj naprej delala samo še za neke lastne koristi," je še dodala. Ob argumentu, da naj ne bi bilo časa dovolj, pa je še izpostavila, da je "ravno poslanec NSi tisti, ki je imel kot predsednik ustavne komisije ves čas v svojih rokah časovnico celotnega postopka". Predsednik ustavne komisije DZ je Jožef Horvat iz NSi.
Referendum zapravljen? Malo možnosti, da res spremenijo ustavo
V koalicijskih SD in Levica so pojasnili, da podpisov pod predlog niso prispevali, bodo pa podprli začetek postopka za spremembo ustave.
Na vprašanje, ali je predlog za 18 volilnih enot in povečanje števila poslancev zanje sprejemljiv, je vodja poslancev SD Jani Prednik odgovoril pritrdilno. "Seveda imamo morda tudi druge različice, kako spremeniti volilni sistem. Se moramo pa vsi zavedati, ne samo koalicija, tudi obe opozicijski stranki, da so nam ljudje na referendumu povedali, kaj želijo, in to je sprememba volilnega sistema," je poudaril.
V Levici po besedah vodje strankinih poslancev Mateja Tašnerja Vatovca podpirajo vsak ukrep, ki bi pripeljal do uresničitve volje volivcev, izražene na referendumu, tudi spremembo ustave. A glede na stališče NSi meni, da je možnosti, da bo do nje prišlo, malo. Ob tem je ocenil, da bi bilo morda smiselno najprej poskusiti s spremembami zakona za ukinitev okrajev, kar ne bi terjalo spremembe ustave in bi se lahko relativno hitro pokazalo, "kateri poslanci spoštujejo voljo ljudi, kateri pa ne".
V NSi si glede podpore ustavnim spremembam očitno ne bodo premislili. "Koalicija je zapravila dvotretjinsko večino glede vseh ustavnih sprememb, torej tudi glede volilnega sistema. Naših glasov žal zaradi svojega ravnanja nimajo več zagotovljenih," je ponovil vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. "Očitno bo treba dobiti bolj odgovorno, bolj operativno, sposobno desnosredinsko vlado, da bomo lahko to voljo volivcev tudi nekako sprejeli in izvršili," je dodal.
