Po seji Sveta Evropske centralne banke (ECB) je guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle ocenil kot pomembno, da je lahko slovenska centralna banka gostila guvernerje držav v območju z evrom. Ob tem je dodal, da je zaupanje v skupno valuto v Sloveniji najvišje med članicami, kar bo ta dogodek po njegovem le še okrepil. Svet ECB pa je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere zniža za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera, po kateri banke deponirajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom in ki je po novem referenčna za evrsko denarno politiko, bo tako po novem 3,25 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta 3,40 oziroma 3,65 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 23. oktobra.

Dvoodstotna inflacija ostaja srednjeročni cilj

Predsednica ECB Christine Lagarde je na mednarodni tiskovni konferenci pojasnila, da je bila odločitev guvernerjev tokrat soglasna, temelji pa na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamiki osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. "Najnovejše informacije o inflaciji kažejo, da se proces dezinflacije nadaljuje skladno s pričakovanji. Na obete za inflacijo vplivajo tudi nedavni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki so slabši, kot je bilo pričakovano. Obenem pogoji financiranja ostajajo restriktivni," je dejala Christine Lagarde in dodala, da se bo inflacija v prihodnjih mesecih predvidoma zvišala, nato pa v prihodnjem letu upadla proti ciljni vrednosti. "Domača inflacija ostaja visoka, saj plače še vedno naraščajo s pospešeno hitrostjo. Po drugi strani bodo pritiski stroškov dela verjetno še naprej postopno popuščali, njihov vpliv na inflacijo pa bodo deloma blažili dobički," je prepričana predsednica ECB.

Ponovila je, da so odločeni zagotoviti pogoje, da se bo inflacija čim prej približala dvoodstotnemu srednjeročnemu cilju. To pomeni, da bodo obrestne mere denarne politike ohranjali dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da ta cilj dosežejo. Predsednica tudi ni želela napovedati nadaljnjih korakov, saj se bodo o ustreznih ukrepih in trajanju restriktivne denarne politike še naprej odločali na podlagi podatkov, in to na vsaki seji posebej. Tako bodo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bodo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost denarne politike. "Do prihodnje seje 12. decembra v Frankfurtu je še šest tednov, tako da bomo imeli na voljo več podatkov, kazalnikov in številk in se bomo takrat odločali, kako naprej."

Lagardova: Recesije ni na vidiku

Predsednica ECB je na novinarsko vprašanje, zakaj se zavoljo slabših obetov gospodarske aktivnosti niso odločil za bolj korenit rez obrestnih mer, odgovorila, da je bil na mizi le predlog glavnega ekonomista ECB Philipa Lana za znižanje za 0,25 odstotne točke. Po pogovorih in razpravi pa so tolikšno znižanje soglasno podprli kot najbolj primerno. Pojasnila je še, da trenutna gibanja in napovedi v gospodarstvu, ki so slabši od pričakovanih, v debatah upoštevajo, zlasti ko vplivajo na stabilnost cen oziroma na srednjeročno zniževanje inflacije proti dvoodstotnemu cilju.

"Čeprav še vedno prevladujejo tveganja, da bo gospodarska rast nižja od trenutnih ocen, na podlagi podatkov, ki jih imamo, v Svetu ECB ne vidimo nevarnosti recesije v evrskem območju," je prepričana Lagardova. S tem je posredno odgovorila tudi na vprašanje, ali torej še naprej pričakuje mehak pristanek na podlagi restriktivne denarne politike. O pešanju nemškega gospodarstva pa je dejala, da to, če je ena od velikih evrskih držav v težavnem položaju, kar zdaj Nemčija je, še ne pomeni, da so učinki povsod v območju z evrom enaki. Ponovno je izpostavila avtomobilsko industrijo, ki jo pestita konkurenca in prestrukturiranje v elektrifikacijo. Slovenija je na primer pomemben člen dobavnih verig v avtomobilski industriji in veliko držav bo pozorno spremljalo dogajanje v tem sektorju, je še dodala.

Tveganja za višjo inflacijo

Christine Lagarde je naštela morebitna tveganja, ki bi lahko vplivala na pesimizem potrošnikov. Med njimi nadaljevanje vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. To bi lahko  povzročilo neravnovesja v oskrbi z energijo in ovire v svetovni trgovini, s čimer bi se lahko zviševala inflacija. K nižji gospodarski rasti bi lahko doprineslo tudi manjše povpraševanje po izvozu evrskega območja. Na novinarsko vprašanje, kako bi na gospodarstvo evrskega območja lahko vplivala morebitna ponovno izvolitev Donalda Trumpa za ameriškega predsednika, pa je odgovorila, da je mednarodna trgovina pomembna in da vsaka negotovost in ovira vplivata na zelo odprto evrsko ekonomijo. S čimer je namignila na protekcionizem in morebitne carine.

Iz ECB so sporočili še, da se program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev (PEPP) po pandemiji zmanjšujeta. Eurosistem je namreč prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Prav tako ne investira več ponovno vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, tako da se njegov portfelj mesečno zmanjšuje za povprečno 7,5 milijarde evrov.