Robert Šumi je nastopil šestletni mandat predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Ob prevzemu funkcije je poudaril pomen, ki ga ima krepitev integritete v vseh sferah družbe. Na položaju vodje KPK je nasledil Borisa Štefaneca. V zvezi s potrebo po krepitvi integritete je Šumi tudi opozoril, da gre za drugo plat boja proti korupciji, "pri čemer je krepitev integritete usmerjena v preventivno delovanje, ki edino lahko na dolgi rok prinese rezultate", so njegove besede povzeli v KPK. Kot je dejal, je KPK pri tem zelo pomemben državni organ s preventivno nadzorno funkcijo. Pri tem se mora povezovati in sodelovati z drugimi državnimi organi, saj le tako lahko korak za korakom stopajo proti cilju, ki je družba z visoko stopnjo integritete in ničelno toleranco do neetičnih ravnanj, vključno s koruptivnimi ravnanji, je dodal.
Prizadeval si bo, da bo sodelovanje vzpostavljeno na vseh ravneh družbe in da bo preventivno delovanje zajelo vse segmente prebivalstva od najmlajših pa vse do tistih, ki so najvišji odločevalci in organi vseh vej oblasti ter morajo s svojimi ravnanji še posebej predstavljati zgled državljanom, je zagotovil.
Šumija izbral med štirimi kandidati
Pahor je ukaz o imenovanju Šumija za predsednika protikorupcijske komisije podpisal po pogovoru z izbirno komisijo, preučitvi njenega poročila, opravljenih razgovorih s kandidati in po javni predstavitvi Šumija kot kandidata za to funkcijo. Predsednik republike je Šumija izbral med štirimi kandidati, ki jih je kot primerne ocenila izbirna komisija, in ga na ta položaj imenoval 6. februarja. Kot so po imenovanju pojasnili v Pahorjevem uradu, Šumi s svojimi strokovnimi in vodstvenimi izkušnjami, s svojim dosedanjim delom in izkazanim poznavanjem poslanstva KPK izpolnjuje visoke strokovne kriterije za uspešno opravljanje te funkcije.
Do imenovanja za predsednika KPK je 45-letni Šumi vodil center za raziskovanje in socialne veščine na policijski akademiji, bil je tudi docent na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Med letoma 2008 in 2010 je vodil delovno skupino za krepitev integritete policistov, leta 2011 pa je postal predsednik odbora za integriteto in etiko v policiji, ki deluje kot posvetovalno telo generalnega direktorja policije.
