Hrastniški steklarni gre na novi poti izdelave izključno prestižnih steklenih embalaž zelo dobro. Na dan stalijo 280 ton stekla in ga predelajo v steklenice cenovno visoko pozicioniranih žganih pijač in parfumov. Lani so s 540 zaposlenimi ustvarili 56 milijonov evrov prihodkov, obenem so za naložbe namenili 22,7 milijona evrov, kar je največ v zadnjih desetih letih. Vse s svojim lastnim dobičkom, saj lastnik, skupina GlobalGlass s sedežem v Švici, večino dobička pušča v podjetju. Edina ovira, ki je trenutno pred njimi, je pomanjkanje prostora za širitev. Novi kupci si želijo njihove embalaže, a so njihove kapacitete že povsem polne. "V zadnjih treh letih smo naredili izjemen investicijski cikel in zapolnili vse kapacitete v Hrastniku. Že pred približno letom in pol smo se zavedali, da bomo prišli do tega. Po celotni Sloveniji smo iskali dovolj veliko zemljišče, na koncu smo z Občino Trbovlje našli optimalno rešitev," opisuje generalni direktor Steklarne Hrastnik Peter Čas.
Računata na pomoč države
Načrti za gradnjo povsem nove tovarne na območju nekdanjega rudnika Trbovlje so sicer še v začetni fazi. Kar 13 hektarjev veliko zemljišče mora občina poprej komunalno urediti, nato pa ga namerava hrastniški steklarni oddati v stoletni najem. Še pred komunalno ureditvijo pa mora izvesti številne raziskave, da bodo prostor, pod katerim so leta kopali premog, primerno uredili. Tako Čas kot županja Trbovelj Jasna Gabrič kljub temu računata, da bo nova steklarna leta 2024 začela obratovati, dve leti kasneje pa bo končana še druga faza širitve. A ker projekt rešuje degradirano premogovniško območje, oba računata na pomoč države in na za premogovniško prestrukturiranje rezervirana sredstva. Zgolj priprava območja za gradnjo bo po grobih ocenah stala okoli tri milijone evrov, sama tovarna pa okoli 130 milijonov. "To res mora biti projekt na državni, ne le na lokalni ravni, da ga bomo lahko izvedli. Če si katera regija zasluži tak projekt, je to Zasavje," je poudaril Čas.
Uvesti želijo tehnologijo, ki je danes v razvojni fazi
Zelena steklarna bo podvojila prihodke
Če bo šlo vse po planih, bi konec prihodnjega leta hrastniška steklarna lahko pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo tako imenovane zelene steklarne, saj bodo poskušali graditi čim bolj okolju prijazno, zajemati ogljikov dioksid, na streho bodo postavili sončno elektrarno ... "Gradnja takšnega objekta traja leto in pol, zato računamo, da bi bila prva faza zaključena leta 2024, druga pa dve leti kasneje. V prvi fazi bi ustvarili 170 novih delovnih mest, v drugi 130, skupno 300 delovnih mest z dodano vrednostjo več kot 80 tisoč evrov na zaposlenega. Rast prihodkov bomo povečali na 115 milijonov evrov. Na koncu bi predelali dodatnih 440 ton stekla na dan. Če danes proizvajamo najprestižnejše steklenice, je plan, da bi v tej steklarni šli en razred nižje in zgradili dve peči; eno za barvno steklo - te peči v Sloveniji nimamo in jo trg potrebuje -, drugo za prozorno steklo, ki je danes v Hrastniku, a ne za nižjo kakovost, po kateri nas kupci sprašujejo. Tam bi torej proizvajali steklo za vina, peneča se vina, vodo in podobno." Uvesti želijo tehnologijo, ki je danes v razvojni fazi. "Že v Hrastniku bomo leta 2023, ko se izteče življenjska doba B-peči, zgradili hibridno peč, da bomo lahko fleksibilni pri uporabi električne energije in zemeljskega plina. Omogočala bo tudi souporabo vodika, ki ga bomo že letos preizkusili."
Strojniki, ne steklarji
Največji izziv bo dobiti kader za novo tovarno. Že danes bi zaposlili 20 inženirjev, a jih ne dobijo, čeprav iz leta v leto izboljšujejo pogoje za delo in višino plač, januarja letos so izplačali rekorden regres. "Zato toliko vlagamo v avtomatizacijo. V novi steklarni, ki bi bila popolnoma avtomatizirana, bomo potrebovali inženirske, tehnične poklice, elektrotehnike, strojnike, da bodo procesi delovali. Tu pridemo do vprašanja, kje bomo dobili te ljudi. Danes oziroma včeraj je bil čas, da bi začeli v energetsko intenzivnih, premogovnih regijah razmišljati o prestrukturiranju zaposlenih v nove poklice. Mi sicer ogromno štipendiramo, se pogovarjamo s šolskimi centri, fakultetami, iščemo tudi v tujini. Trenutno k nam prihaja kader iz Srbije in Bosne." Steklarsko znanje iz Rogaške Slatine jim ne pride prav, ker tam je izključno ročno delo, sami pa potrebujejo ljudi, ki znajo upravljati robote, dodaja.
Čeprav so šele končali triletni investicijski ciklus in se pripravljajo na gradnjo nove tovarne, nadaljujejo naložbe tudi v obstoječi, 160 let stari tovarni. "Letos bomo vložili v novo dekorirnico v obstoječi tovarni, in sicer v dva stroja, s katerima dvigujemo prestiž naših steklenic. Žal zaradi prostorske stiske ne moremo vložiti še več," opisuje Čas. V domači hrastniški občini pa bodo prihodnje leto postavili demonstracijski center za nizkoogljične tehnologije. Delo bo dobilo 50 ljudi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
