Evropski teden zmanjševanja odpadkov je vodilna mednarodna kampanja, katere cilj je dvigniti ozaveščenost o preprečevanju nastajanja odpadkov. Namen akcij, ki v tem času potekajo, pa je obveščati širšo javnost, podjetja, mlade in javne institucije o pomembnosti dajanja prednosti zmanjševanju odpadkov ter poudarjanju potrebi po popravilu in recikliranju blaga, izhaja iz uradne strani evropskega tedna zmanjševanja odpadkov. Kampanja se vsako leto osredotoča na drug vidik preprečevanja odpadkov, slogan letošnje kampanje je Odpadna hrana ni v trendu.
Zadnji podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da je bilo leta 2022 v članicah EU zavržene povprečno 132 kilogramov hrane na prebivalca. Največ odpadne hrane na prebivalca je nastalo na Cipru (294 kilogramov), sledili sta Danska (254 kilogramov) in Portugalska (185 kilogramov), najmanj pa v Sloveniji (71 kilogramov). Sledili sta Hrvaška (72 kilogramov) in Madžarska (84 kilogramov).
Kdo pridela največ odpadne hrane?
V Sloveniji je medtem lani nastalo nekaj manj kot 165.000 ton odpadne hrane ali povprečno 78 kilogramov na prebivalca, je v minulih dneh objavil državni statistični urad. K odpadni hrani štejemo tudi olupke, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki ne spadajo med užitni del, saj v nobenem trenutku niso primerni za prehrano ljudi. V skupni količini odpadne hrane po oceni statistikov neužitni del predstavljal 63 odstotkov ali 104.000 ton. To pomeni, da smo lani zavrgli nekaj manj kot 61.000 ton še užitne hrane, povprečno 29 kilogramov na prebivalca oz. 79 gramov na prebivalca na dan.
Med letoma 2020 in 2023 se je količina odpadne hrane v Sloveniji, nastale v gospodinjstvih, gibala med 70.000 in 80.000 tonami. Njen delež v skupni količini odpadne hrane je bil lani v primerjavi z letom 2020 nižji za sedem odstotnih točk in je znašal 44 odstotkov. To pomeni, da je prebivalec doma zavrgel v povprečju 34 kilogramov hrane.
Odpadna hrana sicer nastaja pri vseh členih prehrambne verige. Največ oz. 72.000 ton je je lani nastalo v gospodinjstvih, v proizvodnji hrane, kamor poleg proizvodnje živil in pijač prištevamo tudi primarno proizvodnjo, pa se je lani zavrglo okoli 22.000 ton hrane. V distribuciji in trgovini z živili je nastalo 15.000 ton odpadne hrane, v gostinstvu in strežbi pa 56.000 ton.
Zakaj hrana pristane med odpadki?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v času evropskega tedna zmanjševanja odpadkov gospodinjstva vabi, da se pridružijo izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane v okviru projekta Life IP Care4Climate. To se je začelo v petek in bo trajalo do 15. decembra. "Prav natančni podatki, zbrani v sodelovanju z gospodinjstvi, nam bodo omogočili, da bomo lažje razumeli, zakaj hrana pristane med odpadki, in tako skupaj začrtali rešitve za zmanjšanje nepotrebnega odpadka v slovenskih gospodinjstvih," so pojasnili na ministrstvu za okolje. V torek pa je pod okriljem ministrstva prav tako v okviru projekta Life IP Care4Climate stekla že druga sortirna analiza bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev.
Za izvajanje nove analize je ministrstvo izbralo javno podjetje Snaga Maribor, analizo pa bodo ponovno izvedli v dveh obdobjih - jesen/zima in pomlad/poletje. Snaga Maribor bo praznila zabojnike v okviru svojega rednega dela izvajanja javne službe ločenega zbiranja bioloških odpadkov, nato bodo njihovi delavci pod navodili Inštituta za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko Ikema sortirali ločeno zbrane biološke odpadke.
