
Z novim letom prihaja na politični parket novi akter, ministrstvo za solidarno prihodnost. Kot je na tiskovni konferenci Stanovanjske zadruge - 3, 4, ZDAJ! uvodoma dejala Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora ter Zadrugatorja, od novonastalega ministrstva pričakujejo, da bo končno začel aktivno reševati stanovanjsko problematiko, katere del je tudi spodbuda stanovanjskim zadrugam.

Več pozitivnih učinkov
Stanovanjske zadruge v prvi vrsti nagovarjajo potrebe svojih članov, temeljijo na demokratičnem upravljanju. Ključno je, da ohranjajo zemljišča v javni lasti ter tako preprečijo, da bi prešla v roke špekulativnega kapitala. V Evropi stanovanjske zadruge že uspešno delujejo, v Zürichu na primer predstavljajo kar 20 odstotkov vseh stanovanj.
Zadruge imajo ob reševanju stanovanjske problematike še druge prednosti, je izpostavila Hawlina. Gre namreč za skupnosti, ki spodbujajo medgeneracijsko pomoč, rešujejo problem osamljenosti, reorganizirajo skrbstveno delo in razbremenijo zdaj najbolj obremenjene, člani so aktivni, spodbuja se aktivno državljanstvo. Zadružna skupnost lahko predstavlja dobro okolje za integracijo ljudi, ki so odrinjeni na rob. En takšen primer je stanovanjska zadruga na Dunaju, kjer sobivajo študentje in ljudje z Downovim sindromom.
Četrtina bi živela v stanovanjski zadrugi
Anja Lazar z Inštituta za študije stanovanj in prostora je pojasnila, da se prebivalci Slovenije za lastništvo odločamo predvsem zato, ker je najemniški trg v tako slabem stanju: "Oderuške najemnine, nestabilnost in pomanjkanje varnosti," je povzela trenutno stanje. Kot je pokazala zadnja anketa, ki jo je Inštitut za študije stanovanj in prostora opravil v sodelovanju z agencijo Ninamedia med 1004 prebivalci in prebivalkami Ljubljane, kar 90 odstotkov anketiranih meni, da je najemanje v Ljubljani predrago. Kar 26 odstotkov vprašanih bi bilo zainteresiranih za najemanje v stanovanjski zadrugi, če bi obstajala. Ljudem se zdi sprejemljiva najemnina, ki bi jo bili pripravljeni plačati, 7,18 evra na kvadratni meter. Kar pomeni, da bi za stanovanje, veliko 50 kvadratnih metrov, bili pripravljeni odšteti 359 evrov najemnine.

Ljubljanski poskus: Zadrugator
Hawlina je predstavila pilotni projekt stanovanjske zadruge v Ljubljani. Kot je dejala, ljubljanski medobčinski stanovanjski sklad projekt podpira, za gradnjo zadrug so pripravljeni nameniti zemljišča, ki bi tako ostala v lasti sklada, zadruga pa bi na njih pridobila neodplačno stavbno pravico. A slednje trenutno po zakonodaji ni izvedljivo, cene na trgu pa so predrage, zato so nujne sistemske spremembe.
Ljubljanska zadruga bi predvidoma štela 30 stanovanj, v katerih bi živelo okrog 75 ljudi. Predvidevajo novogradnjo, pri čemer bi bila stanovanja velika od 34 do 90 kvadratnih metrov. Ob stanovanjih, ki bi zagotavljala zasebnost, predvidevajo tudi skupne prostore. Investicija bi predvidoma znašala okrog sedem milijonov evrov, financirala bi se z lastno udeležbo stanovalcev, javnega stanovanjskega sklada MOL, republiškega stanovanjskega sklada, z bančnimi posojili, Ekosladom ter državnimi nepovratnimi sredstvi. Stroškovna najemnina bi znašala osem evrov na kvadratni meter. Želijo si izvesti pilotni projekt, na podlagi katerega bi se izoblikovala zakonodaja, ki bi omogočila razvoj stanovanjskih zadrug.
V Ljubljani skušajo vzpostaviti tudi zadružne bivanjske skupnosti starejših Stanovalnica. S tem bi nagovorili in reševali problem dolgotrajne oskrbe, naslovili osamljenost pri starejših, ki dokazano močno vpliva tudi na zdravstveno stanje starejših.
Mariborski poskus: StanKoop
V Mariboru si skupina posameznikov želi ustvariti stanovanjsko zadrugo, v kateri bi predvidoma bilo deset stanovanj. Načeloma je tudi v Mariboru medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) nakazal možnost sodelovanja, pri čemer bi kot član vlagatelj vstopil z vložkom parcele. V tem primeru bi se število stanovanj povečalo na 40, saj želi JMSS prejemati delež od najemnin. Želijo si skupne pralnice, delavnice in večje kuhinje, ki bi bila namenjena druženju, je povedal Matic Primc iz StanKoopa, ter opozoril na pomen medgeneracijskega sodelovanja. Izpostavil je še, da mora biti zakonodaja za zadruge takšna, da, tudi če se zadruga zapre, se stanovanja vrnejo javnemu stanovanjskemu skladu ter se tako prepreči tržne špekulacije.
Tudi v Mariboru se soočajo s problemom, da banke trenutno ponujajo samo kratkoročne kredite, ne pa kreditov, ki bi omogočali najemno gradnjo. Da bi banke lahko dale zadrugam ugodnejše kredite, bi morali spremeniti zakonodajo, so bili jasni pobudniki pilotnih projektov.

Podpora pilotnim projektom
"Trije največji stanovanjski skladi, torej republiški, ljubljanski in mariborski, so stanovanjske zadruge že prepoznali kot pomembeno dopolnitev reševanja stanovanjske problematike, ki bi nadgradile njihovo delo," je dejela Hawlina. Poudarila je, da je smiselno podpreti pilotne projekte ter na podlagi tega pripraviti učinkovito zakonodajo. Najprej je torej ključen dostop do zemljišča prek stavbne pravice, vzpostavitev ugodnih povratnih sredstev in dologročnih virov financiranja, ki bodo omogočili, da se investicija razporedi na daljše časovno obdobje. Želijo si namreč nižjih najemnin, kot vi jih lahko ob vzpostavili ob trenutnih pogojih na trgu. Predloge so že naslovili na ministrstvo za solidarno prihodnost.
Cilj Zadrugatorja, Stankoopa in Inštituta za študije stanovanj in prostora je, da bi se leta 2024 pridobila gradbena dovoljenja za tri pilotne projekte neprofitnih najemnih stanovanjskih zadrug. V prvi polovici leta 2026 si želijo, da bi bili pilotni projekti zgrajeni, sprejete pa bi bile ustrezna zakonska podlaga ter spodbude za razvoj zadružnega stanovanjskega sektorja.