Spodbudni podatki za letošnji slovenski izvoz, do konca aprila je Slovenija imela 0,6 milijarde evrov presežka v blagovni menjavi

Zadnji objavljeni statistični podatki glede slovenskega izvoza so zelo spodbudni. Tako smo v letošnjih prvih štirih mesecih, do konca aprila, z 12,63 milijarde evrov imeli 15,6 odstotka višji izvoz kot v enakem lanskem obdobju, uvoz (12,02 milijarde evrov) pa je medletno prav tako porasel za 16,6 odstotka. Tako je Slovenija imela v prvih štirih mesecih tega leta 0,6 milijarde evrov presežka v blagovni menjavi s tujino in pa 105-odstotno pokritost uvoza z izvozom.

Glede na lanski izbruh epidemije koronavirusa je pričakovano letošnji aprilski izvoz za kar 55 odstotkov presegel lanskega, a tudi od predlani, torej v primerjavi s predkoronskim obdobjem, je bil 14 odstotkov višji. Pri uvozu je bila rast glede na lanski april celo 69-odstotna, primerjajoč predlanski april pa 3,4-odstotna. Od približno 3,2 milijarde evrov slovenskega izvoza in uvoza v letošnjem aprilu ga je bilo 2,1 milijarde v preostalih 26 držav članic EU, v prvih štirih mesecih pa smo v EU izvozili za 8,34 milijarde evrov, uvozili pa za 8,22 milijarde evrov.

Pozna se izpad tujskega turizma

"Izvoz blaga je po visokem padcu lani aprila letos aprila porasel za kar 55 odstotkov (pričakovali smo 35-odstotno rast) in je bil tako v prvih štirih mesecih višji za 16 odstotkov. Relativna rast izvoza tako v članice EU kot nečlanice EU je bila precej podobna, vendar, ker dve tretjini izvoza ustvarimo z državami EU-26, je bil seveda nominalni prispevek k rasti teh trgov ustrezno večji. Tudi uvoz blaga je v tem času močno porasel. Aprila je bil višji za 70 odstotkov, v prvih štirih mesecih za 17 odstotkov. Pri izvozu storitev pa zaostajamo, predvsem zaradi izpada tujskega turizma. Izvoz storitev je bil v prvih štirih mesecih nižji za tri odstotke glede na isto obdobje lani, glede na isto obdobje 2019 je bil nižji za 15 odstotkov," pove Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS.

Izvoz transportnih storitev je hitro okreval zaradi krepitve industrije v regiji. "Izziv je torej tujski turizem. Storitvena menjava je za Slovenijo zelo pomembna, saj je dodana vrednost pri enem evru izvoza storitev večja kot pri blagu. Sodobna in napredna gospodarstva so močna pri vpetosti proizvodnje blaga in storitev. Države imajo večji fokus na storitve z visoko dodano vrednostjo, medtem ko določeno proizvodnjo z nižjo dodano vrednostjo izločajo. Slovenski izvoz blaga je vse bolj usmerjen v višjo dodano vrednost, pri tem pa moramo paziti na delni izvoz farmacevtskih izdelkov, ki ni v Sloveniji proizveden, enako velja za del energentov (nafta, del elektrike) ter tudi za del vozil. Analiza izvoza brez zavedanja uvoza je tako precej pomanjkljiva strategija pri analizi izvozne uspešnosti Slovenije," opozarja Ivanc.

Predlani primanjkljaj, letos presežek

Primerjava z enakim obdobjem leta 2019 verjetno pove več o okrevanju slovenskega izvoza in uvoza. Izvoz je bil višji za 14 odstotkov (rast za poldrugo milijardo evrov), uvoz pa za sedem odstotkov ali 0,76 milijarde evrov. Ob tem je bil predlani dosežen primanjkljaj pri blagu v višini 184 milijonov evrov, letos pa smo imeli presežek 605 milijonov evrov. "Kljub krepitvi potrošnje in gradbeništva se uvozna dinamika še ni bistveno okrepila, a je to pričakovati v prihodnjih mesecih, tudi zaradi učinka višjih cen surovin (energentov, polizdelkov). Za nas je izvoz pomemben, saj smo majhno, odprto gospodarstvo, ki je zaradi svoje majhnosti in geografske umeščenosti odvisno od tujih kupcev in dobaviteljev. Govorimo torej o uvozno-izvozni odvisnosti, ključno pa je, da pri tem večji delež dodane vrednosti ostane v Sloveniji, saj je korelacija dodane vrednosti z delovnimi mesti in blaginjo v državi visoka. Trenutno se pojavljajo težave, ker podjetja ne morejo izpolniti vseh naročil, saj primanjkuje določenih polproizvodov oziroma so njihove cene poletele v nebo. Obseg novih naročil je velik. Zaradi višjih cen vhodnih materialov se pritisk na bruto maržo povečuje, ker kupci ne priznavajo tako hitrih dvigov," opaža sogovornik.