
Čez dobrih deset dni naj bi, smo izvedeli, komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu na zahtevo sodnega sveta odločala, ali je bilo ravnanje mariborskega sodnika Janeza Žirovnika etično ali ne. O tem naj bi komisija sprejela načelno mnenje. Sodni svet se je obrnil na komisijo po tem, ko se je mariborski sodnik udeležil povolilnega srečanja novoizvoljenega mariborskega župana Saše Arsenoviča. Takšno sodnikovo ravnanje naj bi bilo sporno predvsem zato, ker je podpisan pod uredbe, s katerimi je dovolil prikrite preiskovalne ukrepe zoper Arsenovičevega protikandidata na lokalnih volitvah 2018 Franca Kanglerja. Kangler pa v svojih sodnih postopkih, ki sicer padajo po tekočem traku, že vrsto let opozarja, da Žirovnik odredb ne bi bil smel podpisovati, ker ni bil nepristranski. Preden je postal sodnik, je bil namreč Žirovnik uslužbenec Sove, Kangler pa tedaj kot poslanec predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, zaradi teh funkcij pa naj bi si bila kdaj tudi skočila v lase.
Vodenje oddelka ne dovoljuje dodatne obremenitve
Žirovnik sicer osebni konflikt zanika, a odločitev sodišča - vsaj v enem primeru - je bila, da je bil s tem kršen videz nepristranskosti sodnika. Zato sta se Žirovnikov obisk in nazdravljanje ob zmagi Arsenoviča zdela še toliko bolj sporna. Žirovnik je pojasnil, da je na povolilno slavje spremljal soprogo, a sodni svet je glede na poročanje medijev sprejel sklep, da o tem, ali je bilo takšno ravnanje v skladu s kodeksom, povpraša komisijo za etiko in integriteto.
Janez Žirovnik je sodnik na pravdnem oddelku mariborskega okrožnega sodišča, a je doslej vrsto let pomagal tudi na preiskovalnem oddelku. Zaradi pomanjkanja teh sodnikov je tako opravljal dežurno preiskovalno službo. A od začetka letošnjega leta Žirovnikovega imena ni več med tistimi sodniki, ki opravljajo preiskave. Četudi so se širile govorice, da to pomeni "kaznovanje" Žirovnika, pa iz urada predsednice mariborskega okrožnega sodišča Alenke Zadravec prihaja drugačen odgovor: "Okrožni sodnik Janez Žirovnik je bil z letnim razporedom dela sodišča za leto 2019 razporejen na pravdni oddelek okrožnega sodišča v Mariboru kot vodja oddelka. Uspešno vodenje pravdnega oddelka, po moji oceni, ne dovoljuje dodatne obremenitve sodnika. Z letnim razporedom dela sodnikov za leto 2019 tako sodnik Janez Žirovnik ne opravlja več dežurne preiskovalne službe," je pojasnila predsednica mariborskega okrožnega sodišča. Ali bo to, kar bo ugotovila etična komisija, kaj vplivalo na njegovo delo na okrožnem sodišču, pa bo padla odločitev, šele ko bo komisija povedala svoje mnenje.
Zoper Kozino ne bo disciplinskega postopka
Se je pa v začetku tega leta razrešila še ena etična dilema, ki je dvigala prah v tožilskih vrstah. Generalni državni tožilec Drago Šketa se je namreč na komisijo za etiko in integriteto pri državnotožilskem svetu obrnil zaradi ravnanja tožilca specializiranega državnega tožilstva Jožeta Kozine. Ta je namreč konec septembra v odboru za pravosodje odgovarjal na vprašanje poslanke LMŠ Karle Urh o tem, kaj storiti, da se preprečijo prekarno delo in kršitve pravic delavcev. Med drugim je dejal, da je "zelo zadovoljen, da je Levica prišla na neki način v parlament ali pa tudi bom rekel, ta opcija, da bo vrnila delu tisto dostojanstvo in delavcem, ki so ga nekoč imeli". Etična komisija je presodila, da je s svojim nastopom Kozina kršil kodeks tožilske etike. Njegov nastop po mnenju komisije ni bil v skladu s priporočilom, ki določa, da se državnim tožilcem zaradi varovanja njihovega ugleda in ugleda državnega tožilstva kot celote priporoča zadržanost pri izražanju njihovih mnenj v službi in zunaj nje. Prav tako je bilo njegovo ravnanje po mnenju komisije v nasprotju z načelom nepristranskosti in načelom ugleda iz tožilskega kodeksa.
A kljub takšnemu mnenju se Šketa nato ni odločil, da bi zoper Kozino predlagal uvedbo disciplinskega postopka. Da predmetna izjava predstavlja "enkratno ravnanje državnega tožilca, ki ne dosega takšne teže, ki bi terjala uvedbo disciplinskega postopka", poleg tega ni "kritično niti daljnosežno vplivala na koncept in pomen neodvisnosti in nepristranskosti državnega tožilca ter državnega tožilstva", je Šketa razložil svojo določitev in dodal, da je svoj namen doseglo že načelno mnenje.