Sodni svet je na svoji zadnji seji med drugim obravnaval tudi izjave sodnika ljubljanskega okrožnega sodišča Zvjezdana Radonjića na sodbi Milku Noviču, obtoženemu umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Radonjić je Noviču izrekel oprostilno sodbo, ob izreku sodbe pa dejal, da bo zato, ker je sodil pošteno, deležen posledic. Govoril je tudi o pritiskih nanj, ki da so se vršili v času sojenja in ki da segajo v sam vrh pravosodja.
Sodni svet se je seznanil z navedbami sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je v povezavi s konkretno kazensko zadevo, v kateri je predsedoval senatu, trdil, da je bil deležen številnih pritiskov, in sicer: "Ves čas tega sojenja, ki traja štiri mesece, se me je poskušalo disciplinirati in diskreditirati na različne načine," kot je zapisal v pisnem odgovoru predsedniku sodišča sredi aprila letos. V tem dopisu sodnik navaja okoliščine, ki naj bi predstavljale poseg v njegovo neodvisnost. "Sodni svet ugotavlja, da okoliščin in ravnanja, ki jih navaja sodnik kot obliko nedovoljenega pritiska, ni mogoče obravnavati kot poseg v njegovo neodvisnost, temveč gre za procesna ravnanja in ukrepe, ki ne predstavljajo nedovoljenega pritiska na sodnika pri sojenju (zahteva za izločitev, ovadba, obnašanje strank na glavni obravnavi). Kot pritisk na sodnika iz 'vrhov pravosodja' tudi ni mogoče šteti dopisa vodje specializiranega državnega tožilstva predsedniku sodišča, ki je bil kritičen do izjav in odnosa sodnika do državne tožilke na glavni obravnavi," je sklep sodnega sveta. Sodni svet dodatno navaja, da sodnik ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno zaključiti, da je bil od kolegov sodnikov nanj izvajan pritisk, kako naj reši konkretno kazensko zadevo.
"Sodni svet ugotavlja, da so trditve sodnika Zvjezdana Radonjića o poskusu vplivanja na njegovo sodniško neodvisnost brez podlage in posledica njegovega subjektivnega dojemanja. Sodni svet poudarja, da imajo sodniki pravico do javnega izražanja, a opozarja na določbe kodeksa sodniške etike, ki sodnika zavezujejo, da je v odnosu do strank in udeležencev postopka spoštljiv in da se mora vzdržati komentarjev o njihovem delu. Še posebej v okviru sodnega postopka mora biti sodnik zadržan, umirjen in ne preoster. Sodnik ne sme podajati dvoumnih, tendencioznih in provokativnih izjav in svojih subjektivnih mnenj, posebej če gre za domneve in stališča, povezana s konkretnim kazenskim postopkom," je še prebrati v sklepu sodnega sveta. Do etičnosti ravnanja sodnika v konkretnem primeru pa se sodni svet ni opredelil, saj je to v pristojnosti komisije za etiko in integriteto.
