Novo stranko Konkretno bo vodil Zdravko Počivalšek.
Javnomnenjske ankete so do SMC in Desusa že nekaj časa neizprosne, praktično ju komaj zaznavajo. V stranki upokojencev, ki jo vodi Ljubo Jasnič, ena od težav ostaja sodelovanje med vodstvom stranke in poslanci, ki iz opozicije podpirajo vlado Janeza Janše. Da bi lahko obudili polemike o izključitvi poslancev Branka Simonoviča, Franca Jurše in Ivana Hršaka iz stranke, kaže tudi zamenjava na čelu sveta Desusa. Po odstopu Antona Urha, ki je nasprotoval izključitvi poslancev iz stranke, je predsednik sveta Desusa postal Srečko Felix Krope. Jasnič nezadovoljstva nad poslanci ne skriva, med drugim jim očita, da so se že pred časom distancirali od stranke. "Kaj bo, je težko reči. Jaz sem poslanec Republike Slovenije. Tudi če grem iz stranke, ostajam član poslanske skupine in svoje poslanstvo bom opravljal do volitev," pravi Simonovič.
Haček: Desus cilja na sodelovanje s SD
Politična analitika Alem Maksuti in Miro Haček ocenjujeta, da je Desus trenutno v zelo zapletenem položaju, če ne celo na začetku konca svojega političnega obstoja. Maksuti ne pričakuje, da bodo v stranki pred volitvami spet načeli temo o izključitvi poslancev: "To bo generično prišlo samo po sebi, tudi zato, ker ti trije poslanci ne bodo več kandidirali za vnovično izvolitev. S tem bo zgodba med njimi in stranko zaključena." Haček pa opozarja, da bi bila lahko razprava o poslancih za stranko na koncu celo kontraproduktivna: "Če bodo ti poslanci na neki točki primorani zapustiti stranko, bo imel Desus težave že s tem, kako bo vlagal kandidatno listo za naslednje volitve. Najlažji način za to so podpisi treh poslancev, bolj zahtevno pa je zbiranje podpisov volivcev." Glede na to, da je Jasnič dobil pooblastilo za pogovore o morebitnem sodelovanju na volitvah z drugimi strankami, pa Haček ocenjuje, da načrt Desusa niti ni samostojen nastop na volitvah: "Omenil je sicer nepovezane poslance, ki niso politična stranka, ampak mislim, da je dejansko cilj teh pogovorov bolj stranka SD."
Alem Maksuti: "Saj tudi LDS in Pozitivna Slovenija formalno še obstajata, pa vemo, kakšna je danes realna moč teh dveh strank."
Jasnič ne skriva, da je v zadnjem obdobju z različnimi akterji opravil več tovrstnih neformalnih pogovorov. Po naših informacijah je v delu stranke to sprožilo nezadovoljstvo. Tudi Simonovič poudarja, da je verjel, da je stranko vendarle mogoče konsolidirati: "Ampak očitno se aktivnosti vodijo v neko drugo smer, kako dobesedno zbrisati stranko iz slovenskega političnega prostora. Čim se z nekom povezujemo, nismo več stranka in ne zasledujemo več ciljev, zaradi katerih je bila stranka ustanovljena pred 30 leti." Ko gre za Jasničeve načrte o povezovanju, Maksuti pravi, da je vprašanje, s kom bi se stranka sploh lahko povezala: "Blagovne znamke Desus ne bo sprejela nobena stranka koalicije KUL." Po njegovi oceni je bolj verjetno, da bi se ponovil scenarij, ko je v začetku septembra okoli 250 članov Desusa prestopilo v SAB. Tudi če bi se v Desusu na koncu povezali s katero od opozicijskih strank KUL, bi jih lahko druga stranka preprosto "požrla": "Nekaj takšnega bi se utegnilo zgoditi. Najbolj verjeten scenarij je, da bo Desus dočakal neki konec na svoj način, morda ne čisto formalno. Saj tudi LDS in Pozitivna Slovenija formalno še obstajata, pa vemo, kakšna je danes realna moč teh dveh strank."
Maksuti: To je politika, ki na volitvah ne bo uspela
SMC za razliko od Desusa odhaja v zgodovino že z današnjim dnem. Na ustanovnem kongresu v Celju bo namreč z združitvijo SMC in GAS nastala nova stranka Konkretno. Edini kandidat za predsednika nove stranke je prvak SMC Zdravko Počivalšek. Združitev z GAS po besedah vodje poslancev SMC Gregorja Periča predstavlja nadaljevanje konsolidacije SMC: "Bistveno sporočilo kongresa je, da želimo pokazati, da je mogoče ustaviti trend drobljenja političnih strank, ki je še posebej značilen za sredino političnega prostora, in da je mogoče tudi združevanje." Kot pravi Perič, bodo tudi v stranki Konkretno stremeli k povezovanju in sodelovanju: "Absolutno je to tudi del širše zgodbe gibanja Povežimo Slovenijo, kjer želimo preseči to bolestno razdeljenost na dva tabora, dva pola, včasih tudi dva svetova, ki ne moreta sesti za isto mizo, komunicirati in voditi kultiviranega dialoga."
Miro Haček: "V sredinsko zavezništvo bi bilo smiselno pritegniti tudi druge manjše zunajparlamentarne stranke."
Maksuti glede prihodnosti SMC poudarja, da ta stranka že dolgo ne obstaja več: "V bistvu obstaja zgolj enačaj med stranko in predsednikom Počivalškom. In to je politika, ki na naslednjih volitvah ne bo uspela." Ko gre za morebiten vstop nove stranke v gibanje Povežimo Slovenijo, pa ocenjuje, da bi to lahko škodovalo pobudnikom gibanja iz vrst SLS in Zelenih Slovenije: "Na koncu bo vse skupaj postalo kot neki podaljšek politike Janeza Janše, ki ji ne napovedujem vstopa v državni zbor." Haček medtem meni, da zgolj združitev SMC in GAS v novo stranko še ne pomeni uspeha na volitvah, ampak bo treba narediti še naslednje korake znotraj sredinskega bloka, pa najsi bo to gibanje Povežimo Slovenijo ali morda širše sredinsko zavezništvo: "Tukaj je najbrž potencial tam nekje do deset poslancev, je pa treba ta projekt izpeljati politično modro." Po njegovi oceni bi bilo v sredinsko zavezništvo smiselno pritegniti tudi druge manjše zunajparlamentarne stranke, kot so Pirati, Dobra država in Naša dežela, ki imajo same majhne možnosti za preboj v parlament: "Skupen nastop take zelo široke koalicije bi utegnil biti relativno uspešen, zlasti če se bodo na levi in desni strani nadaljevali polarizacija, nesodelovanje, pravzaprav sovraštvo."