Slovensko predsedovanje svetu EU: Drugič vsebinsko uspešnejši kot prvič

Na ljubljanski Fakulteti za upravo so ob koncu slovenskega polletnega predsedovanja Svetu Evropske unije (EU) pripravili okroglo mizo, da bi ocenili njegove dosežke, predvsem, kot so zatrdili organizatorji, s "strokovnega vidika" in, dodajmo, tudi iz prve roke.

Uvodno besedo je poleg pozdravnega nagovora dekana Mirka Pečariča imel Bruno Nikolić, prav tako s Fakultete za upravo, kjer je skrbnik nove študijske smeri Upravljanje v EU, katere cilj je usposobiti študente za delo v evropski administraciji, in tudi predstojnik Katedre za upravno-pravno področje. "EU v zadnjem desetletju pestijo številne težave: dolžniška in finančna kriza, ki sta se v številnih državah prelevili v ekonomsko krizo, migracijska in begunska kriza, brexit, porast ekstremnih in populističnih gibanj, kriza evropskih vrednot in nazadnje zdravstvena kriza, ki nas še vedno pesti. Vse te težave niso le posledica zunanjih dejavnikov, temveč so pogosto rezultat razgretega političnega ozračja in raznolikosti nacionalnih političnih interesov, ki so razkrili številne strukturne pomanjkljivosti EU. Presenetljivo pa vse to ne krha optimizma Evropejcev glede prihodnosti skupnega evropskega projekta," je dejal Nikolić. Kljub vsemu temu, je dodal, se vse več pristojnosti z držav članic prenaša na evropske institucije: "O tem nas je ozavestilo predsedovanje in tudi o nizkem deležu slovenskih uslužbencev v institucijah EU."

Ključni uspehi

Na okrogli mizi so sodelovali Barbara Sušnik, generalna direktorica Direktorata za zadeve EU na ministrstvu za zunanje zadeve, s tega ministrstva tudi Gregor Štajer, vodja sekretariata za koordinacijo priprav, logistične organizacije in izvedbe predsedovanja, pa Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, in še Boštjan Udovič s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede. Govorci so se strinjali, da se bo drugo predsedovanje Slovenije Svetu EU v spomin zapisalo predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Opazili so sicer, da ni bilo prebojnega napredka v približevanju Zahodnega Balkana uniji, čeprav se je Slovenija za to zelo trudila. Pa vseeno so bili spet enotni, da je bilo to predsedovanje vsebinsko uspešnejše od prvega v letu 2008.

Kot ključni uspeh predsedstva so šteli sprejetje 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, kar bo pripomoglo k hitrejšemu okrevanju, zelenemu prehodu in digitalizaciji EU. Sušnikova je tako izpostavila dosežke na področju digitalizacije, zlasti akt o digitalnih storitvah, ki bo prispeval k varnejšemu spletnemu okolju za državljane in gospodarske subjekte. Tudi z aktom o digitalnih trgih - "česar nihče ni pričakoval" - se po njenem vzpostavljajo enaki pogoji poslovanja za vsa podjetja in spletne platforme. V boju s pandemijo covida-19 je EU med slovenskim predsedovanjem okrepila pripravljenost na prihodnje zdravstvene krize, je menila Sušnikova: "Tu bi poudarila dogovor o okrepitvi vloge Evropske agencije za zdravila (EMA), pod slovenskim predsedovanjem se je tudi okrepila vloga Evropskega centra za preprečevanje in širjenje bolezni (ECDC), ustanovljen je bil organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere."

Sušnikova je predsedovanje slikovito primerjala s prometom na avtocesti: "Predsedujoča država prevzame polletni odsek za pet let že začrtane avtoceste. Smeri ne more menjati, vendar pa lahko pospeši hitrost avtomobilov na njej, se pravi zakonodajnih aktov, da čim prej pridejo do cilja. Tukaj lahko predsedujoča država določa svoje prioritete in obenem poskrbi za promocijo lastne države." Slovenija se je odločila za štiri prioritete: odpornost in okrevanje unije, konferenca o prihodnosti Evrope, evropski način življenja in vladavina prava ter dostojna in varna EU. Vse to je Sloveniji, ki je morala biti kot predsedujoča tudi "pošten posrednik, ki ne favorizira svojih želja ali želja kogarkoli drugega," imenitno uspelo, je poudarila.

Diplomacija na delu

Delo predvsem slovenske diplomacije je pohvalil tudi Udovič: "Slovenska diplomacija je delala noč in dan in tudi ob nedeljah, da bi dosegla prioritete, zapisane v programu." Ob tem je dejal, da so v nasprotju z vtisom v javnosti pri teh ciljih združno "sodelovali vsi ključni akterji s slovenskimi evropskimi poslanci vred". Opozoril pa je na slabe letalske povezave med Ljubljano in Brusljem v času predsedovanja, saj je tik pred tem prenehal obstajati naš nacionalni letalski prevoznik. Hkrati si je zaželel, da nabrane izkušnje in znanje s predsedovanja ne bi šli v nič. Nikolić je ob tem navrgel, da je bilo za predsedovanje od 300 do 350 novih zaposlitev v Sloveniji, slovensko diplomatsko predstavništvo pa se je s 60 sodelavcev povečalo na 230 ljudi. Sušnikova je ob tem zatrdila, da bodo tisti, ki so se posebej izkazali, svojo službo verjetno lahko zadržali še po letošnjem marcu. Ne nazadnje bo to znanje o multilateralnih dogodkih Sloveniji koristilo tudi ob napovedani kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta OZN, smo slišali.

Štajer je predstavil zahtevno tehnično plat predsedovanja, ko je bila zavoljo pandemije le polovica srečanj v fizični obliki, ostala pa v virtualni, za kar je bilo treba zagotoviti vrhunsko avdio-vizualno in on-line opremo. In z njo tudi znati delati: "Med največjimi dosežki sta bila vzpostavitev novega akreditacijskega sistema in avdio-video konferenčni sistem, ki bosta javni upravi služila tudi v prihodnje. Mnogi oficirji za zvezo, če jim tako rečem, so bili mladi ljudje, ki so se zelo izkazali. Želim si, da ostanejo v bližini, da jih še pokličemo k sodelovanju." Razkril je tudi, da bi na vrhu EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju, ki je bil logistično najzahtevnejši izziv v živo, pa z njega ni bilo nobenega izbruha covidne bolezni, v resnici potrebovali kar 84 kabin za tolmače. Preveč. A so se znašli: "Vsi tolmači so sedeli v Bruslju in prevajali na daljavo. Smo pa vendarle na Brdu imeli še trinajst tolmačev. Za vsak slučaj."

Nič o kritiki

Jerneja Jug Jerše je predsedovanje Slovenije ob koncu okrogle mize označila s tremi p-ji: "Pogumno - tako z vsebinskega kot logističnega vidika -, predano in pohvalno." Omenila je tudi, da je bilo med predsedovanjem kar 36 komisarskih obiskov. "Veliko komisarjem se je Slovenija tako priljubila, da so na poti na letališče, kamor sem jih spremljala, obžalovali, da niso ostali dlje," je bila anekdotična.

Iz občinstva je goste doletelo vprašanje, kako da Slovenija ni uspela v času predsedovanja znova vzpostaviti šengenskega mejnega režima, saj Avstrija na meji s Slovenijo še izvaja nadzor. In seveda, kako neki je lahko bilo slovensko predsedovanje tako uspešno, če pa ga je slovenska opozicija raztrgala. Kot vemo, zavoljo žaljivih premierovih tvitov, nato z zavlačevanjem financiranja STA in imenovanja delegiranih tožilcev. A tega vprašanja se je Nikolić, ki je vodil okroglo mizo, brumno ognil, češ, da "gre tukaj za strokovno debato, na kateri ni mesta politizaciji". O šengnu pa smo slišali, da kljub decembrskemu priznanju članic, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za članstvo, kar se je zgodilo ob nesebični slovenski asistenci, ponovnega odpiranja meja prav zavoljo avtomatičnega podaljševanja nadzora na notranjih mejah šengenskega prostora še ne bo. "Vse ostalo je novorek ali leporek," je bil piker Udovič.