
Kratka analiza trenutnega stanja slovenskega gospodarstva, ki so jo predstavili na nedavni bančni konferenci, kaže, da je predelovalna dejavnost v letošnjem prvem četrtletju upadla za dva odstotka, v gradbeništvu je bil v istem obdobju zabeležen realen upad dodane vrednosti za šest odstotkov, stanje se zaostruje tudi v panogi gostinstva in turizma. Mala in srednje velika podjetja, še zlasti tista, ki ponujajo storitve na enotnem evropskem trgu, zaznavajo zmanjšanje povpraševanja. Cena električne energije v Sloveniji je za več kot šestino višja kot pri evropskih konkurentih. Gospodarstvo je na prelomni točki, a se hkrati sooča s slabim posluhom aktualne vlade.
Peter Wostner iz vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj je na konferenci pojasnil, da država ni več v klasičnem gospodarskem ciklu – smo v fazi strukturne tranzicije, ki zahteva strateške odločitve in preoblikovanje razvojnega modela. Spomnil je, da letno izgubimo okoli 6000 ljudi v najboljših delovnih letih, zaposlovanje pa vse bolj poganjajo tujci, ki predstavljajo že 16 odstotkov zaposlenih. Inovacije so večinoma postopne, premalo je radikalnih, ki bi omogočile preboj. Digitalizacija malih in srednje velikih podjetij ostaja velik izziv. Produktivnost v Sloveniji po Wostnerjevih besedah raste počasneje kot pri višegrajskih konkurentih. Visoko produktivnih in visoko plačanih delovnih mest je premalo, razmerje med minimalno in povprečno plačo pa je eno najmanjših v EU.

Izrazita izvozna usmerjenost

Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, je predstavil ključne izzive slovenske industrije na domačem in izvoznih trgih. Slovenija je izrazito izvozno usmerjena, saj kar 73 odstotkov vse industrijske proizvodnje konča na tujih trgih, delež pa se postopno veča. Predelovalne dejavnosti prispevajo skoraj 22 odstotkov k bruto domačemu proizvodu (BDP) in enak delež k zaposlenosti, kar Slovenijo uvršča med vodilne evropske države na tem področju. Hkrati se kot vse bolj razvita družba približujemo točki, ko storitvene dejavnosti postajajo prevladujoče, kar zmanjšuje relativni pomen proizvodnje.
Bojan Ivanc je na konferenci prav tako navedel, da struktura industrije kaže, da velike družbe ustvarijo dve tretjini prodaje in več kot polovico dodane vrednosti. Večina izvoza (53 odstotkov) je usmerjena na trge EU, domači trg predstavlja 28 odstotkov. Opazna je tudi sprememba v lastniški strukturi – delež domačega kapitala v predelovalni industriji se je znižal z 72 odstotkov v letu 2014 na 52 odstotkov v letu 2024. Med desetimi največjimi industrijskimi podjetji po dodani vrednosti prevladujejo farmacevtska in proizvodna podjetja. Ta podjetja ustvarijo kar petino dodane vrednosti celotne industrije.
Čeprav imajo podjetja nizko zadolženost in visoko likvidnost, je njihova investicijska aktivnost nizka. Posebej nizka je v panogah z višjim tveganjem selitve proizvodnje, kot so tekstilna, kovinska in pohištvena industrija. Dobičkonosnost v zadnjih dveh letih kljub rasti bruto marž pada, predvsem zaradi hitro rastočih stroškov dela, ki prehitevajo rast produktivnosti, ugotavlja Bojan Ivanc. Stroški energije za poslovne uporabnike so po njegovih podatkih v Sloveniji v več segmentih višji kot v primerljivih državah EU, kar zmanjšuje konkurenčnost. Stroški dela na delovno uro sicer še zaostajajo za Avstrijo ali Nemčijo, a se razlike postopno manjšajo, zlasti v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope.
Nove in nove dajatve
Dr. Matej Lahovnik, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanji minister za gospodarstvo, je za Večer pojasnil, da je slovenska gospodarska slika od daleč videti kot lepo alpsko jezero, ki pa ga od znotraj vse bolj najedajo alge. Če se trend ne obrne, bo gospodarstvu zmanjkalo kisika za razvoj. "Bonitetne ocene agencij so še vedno dobre, ker upnike zanimata predvsem plačilna sposobnost države in stabilnost političnega sistema, ki na kratek rok ni ogrožena. Imamo pa velike strukturne probleme, ki vse bolj najedajo našo konkurenčno sposobnost. Po obdavčitvi dela smo v vrhu EU, saj že pri povprečni bruto plači država pobere 45 odstotkov, pri najvišjih plačah pa dve tretjini zaslužka posameznika," pravi.
Čeprav imajo podjetja nizko zadolženost in visoko likvidnost, je njihova investicijska aktivnost nizka
Zaradi visokih dajatev imamo po njegovih besedah tudi drago elektriko in goriva, zato je industrija vse manj konkurenčna, kar se kaže tudi tako, da izvoz na letni ravni stagnira. Povprečni državljan težko razume, da pri elektriki in gorivih država pobere okoli 60 odstotkov zneska na računu z različnimi dajatvami. Pri črpanju evropskih sredstev smo predzadnji v EU, enako slabi smo tudi zaradi negativne gospodarske rasti v prvem četrtletju.
"Pogovarjamo se samo še o novih dajatvah, ne pa tudi o tem, zakaj imamo rekordno javno porabo in ali ob tem dejansko živimo bolje ali slabše. Vlada napoveduje novo dajatev na nepozidana stavbna zemljišča, čeprav so mnoga nepozidana prav zaradi počasne birokracije in dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Napovedujejo tudi nov nepremičninski davek, čeprav so nepremičnine že sedaj obremenjene z različnimi dajatvami in prispevki. Smo edina država na svetu, v kateri predsednik vlade podjetnikom, ki so nezadovoljni, svetuje, naj pač preselijo aktivnosti k sosedom, v našem primeru na Hrvaško, namesto da bi povedal, kaj bo vlada spremenila, da bo poslovno okolje zanje bolj privlačno in bodo ostali doma," je kritičen Matej Lahovnik.

Minister za finance pa po njegovih besedah svetuje podjetnikom, da je Bosna še ugodnejša kot Hrvaška. Države okoli nas se trudijo, da pritegnejo čim več investicij, pri nas pa podjetnike pošiljajo v tujino. Tujim investitorjem, kot sta Novartis in Renault, pa moramo plačevati pomemben delež investicije iz javnih sredstev za to, da investirajo v Sloveniji. "Zato ni presenetljivo, da vse več gospodarstvenikov opozarja, da imamo zelo slabo ekonomsko politiko in da zaradi tega izgubljamo v primerjavi z drugimi državami. Navsezadnje nas zaradi manjše obremenitve plač po neto plačah dohiteva tudi Hrvaška," razlaga Matej Lahovnik.