Poleg njega naj bi ovadili tudi njegove najtesnejše sodelavce, grozilo pa naj bi jim do tri leta zapora. NPU je kazensko ovadbo poslal na specializirano državno tožilstvo, ki bo zdaj odločilo, ali bo Damjan Žugelj moral pred sodišče. Po navedbah N1 enako velja za "nekaj" Žugljevih tesnih sodelavcev, ki so bili med redkimi uslužbenci urada z dostopom do najbolj občutljivih podatkov.
Urad RS za preprečevanja pranja denarja je po poročanju portala N1 na podlagi anonimke leta 2021 sprožil eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v državi. V manj kot treh tednih je poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. Obsežno dokumentacijo naj bi po poročanju portala Necenzurirano hranil v prostorih nekdanjega arhiva, del te dokumentacije pa naj bi medtem celo izginil.
Žugelj je maja v odzivu na razkritje medijev med drugim zapisal, da pri preiskavi ni šlo za nobeno "nobeno pregledovanje in preverjanje lastnikov medijskih hiš", "takšne lažne obtožbe in vodenje postopkov po nareku medijev" pa imajo po njegovih besedah za cilj osebno diskreditacijo ter "lahko povzročijo nesluteno nestabilnost v postopkih tudi v drugih državah".
Na informacije se je takrat odzval tudi predsednik vlade Robert Golob. Če razkritja držijo, gre po njegovih besedah za eno največjih zlorab uradnih institucij v politično-strankarske namene v zgodovini države z namenom vplivanja na izid volitev. Kot je poudaril, v demokratični in pravni državi "ni in ne sme biti prostora za takšne srhljive zlorabe".