Na ministrstvu so opozorili, da v Sloveniji v povprečju zaužijemo 12 gramov soli dnevno, kar je mnogo več od dopustnih pet gramov. Čezmerni vnos je v veliki meri posledica dosoljevanja jedi, pomemben delež pa k temu prispevajo tudi izdelki, ki jih dnevno uživamo, so zapisali.
Zato je zaveza pekarskega sektorja, da bo do konca leta 2022 zmanjšal vsebnost soli v kruhu za pet odstotkov, po oceni ministrstva zelo pomembna. Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), bodo podjetja s tem namenom razvijala in izboljševala sestavo obstoječih izdelkov ter iskala dodatne načine za zmanjševanje dodane soli v kruhu. Druga danes podpisana zaveza pa se nanaša na povečanje vsebnosti polnozrnatih sestavin v pekovskih izdelkih.
Zavezo so podpisale družbe Žito, Mlinotest, Don Don, Hlebček, Mercator IP, Mlinopek, Pekarna Pečjak in Spar Slovenija, na GZS pa so ob tem poudarili, da na ta način tudi sektor pekarstva aktivno pristopa k doseganju strateških ciljev Slovenije na področju prehranske politike.
"Priča smo složnosti in pripravljenosti pekarskega sektorja, da tako kot dva sektorja pred njim združi znanje, ideje in razvoj ter v skupnem sodelovanju podpre nadaljnji razvoj panoge v dobro svojih kupcev. Slovenski peki tako dokazujejo svojo inovativnost in pogum za ustvarjanje trendov," je ob podpisu, kot so navedli v GZS, povedala direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc.
"Upravičeno lahko pričakujemo nove inovativne izdelke, ki jih na ministrstvu podpiramo tudi s sofinanciranjem izbora najbolj inovativnih živil z ugodno prehransko sestavo," je medtem ob podpisu zaveze povedal minister za zdravje Aleš Šabeder, ki se je dogodka udeležil skupaj s kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec.
"Naš skupni cilj bi moral biti, da bi ta sektor tudi po letu 2022 nadaljeval s trendom postopnega zniževanja soli in da bi dosegli želeno ciljno vrednost - en gram soli v 100 gramih kruha," je še poudaril Šabeder.
"Skupno delo kaže sadove"
Na ministrstvu so spomnili, da je DZ leta 2015 sprejel nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, ki vse deležnike zavezuje k skupnemu ukrepanju za izboljšanje prehranskih in gibalnih navad. Pod sloganom Dober tek Slovenija program združuje ključna ministrstva, strokovnjake, institucije, živilsko predelovalno industrijo, pridelovalce hrane in nevladne organizacije.
Po oceni ministrstva delo že kaže sadove, saj podatki kažejo, se je zaustavil trend naraščanja otroške debelosti, da Slovenci pogosteje zajtrkujejo, da uživajo več sadja in zelenjave in da se je zmanjšal delež tistih, ki uživajo sladke pijače, tako med otroci kot med odraslimi.
Pomembni partnerji pri uresničevanju ciljev programa so po navedbah ministrstva tudi predstavniki živilske dejavnosti, saj je preoblikovanje živil na način, da vsebujejo manj soli, sladkorja in maščob ter več polnozrnatih sestavin ukrep, ki pomembno prispeva k ustreznejši prehrani na ravni celotne populacije, ne le pri najbolj ozaveščenih.
Gre sicer za tretjo podobno podpisano zavezo odgovornosti. Pred štirimi leti so pet zavez o odgovornejšem trženju podpisali proizvajalci brezalkoholnih pijač, leta 2017 pa je sledila še zaveza odgovornosti sektorja mlekarstva. Ta se je zavezal, da bo do leta 2020 znižal vsebnost sladkorja v svojih izdelkih za 10 odstotkov.
