Termina samooskrba s hrano do pandemije koronavirusa v Evropskem parlamentu ni bilo zaželeno uporabljati, saj je veljalo, da nevidna roka trga poskrbi za vse. 10. marca, ko so bili evropski poslanci nazadnje v dvorani v Bruslju in so razpravljali o problemih, ki jih je prinesel novi koronavirus, je bilo povsem drugače. Na tisti seji je slovenski evropski poslanec Franc Bogovič termin samooskrba slišal večkrat kot prej v petih letih, je povedal v spletni razpravi Kako EU spodbuja kmetijstvo in samooskrbo s hrano v organizaciji pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani.
Ker se je v EU proizvodnja posameznih vrst hrane skoncentrirala na določenih območjih (pridelava zelenjave in sadja v sredozemskih državah, meso in mleko v državah na severu Evrope), bodo morale države članice po poslančevih besedah v nacionalnih strateških dokumentih določiti primerne usmeritve za oskrbo na podlagi svojih naravnih danosti in določene panoge z različnimi nacionalnimi ukrepi tudi podpreti.
Konkurenčnost, a pod enakimi pogoji
Če bomo na področju pridelave hrane konkurirali s pridelovalci, za katere delajo migranti na Sardiniji in Siciliji, bomo po Bogovičevih besedah imeli velike probleme. Ključno pri tem je, kako se odgovorno organizirati, da lokalno pridelano ne bo samo marketinški trik, ampak bodo slovenski pridelovalci enako kot v organiziranih državah imeli konec januarja sklenjene dogovore s trgovci in bodo na tej podlagi lahko na teden natančno planirali, kdaj bo pridelek na voljo in po kakšni ceni ga bodo lahko prodali.
Povečanje zneska za subvencije kmetom
Evropska komisija je v svežnju za okrevanje predlagala povečanje zneska za subvencije kmetom (prvi steber skupne kmetijske politike) za devet milijard evrov, za program razvoja podeželja (drugi steber) pa za 15 milijard evrov. Ta predlog je boljši od tistega v okviru predloga za novi večletni proračun EU za obdobje 2021-2027, a še vedno predvideva za okrog osem odstotkov manj denarja, kot ga je za kmetijstvo na voljo v veljavnem večletnem proračunu EU za obdobje 2014-2020, je povedal evropski poslanec Franc Bogovič. Pomembno je tudi, da predlaga še dodatnih 15 milijard evrov več za kohezijo, saj je tudi ta sredstva mogoče kombinirati s sredstvi za razvoj podeželja.
Zagovarjanje samooskrbe vodi v protekcionizem
Agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete Aleš Kuhar pa je prepričan, da Slovenija potrebuje konceptualni preskok iz zadnjih 20 let, saj zagovarjanje samooskrbe vodi v protekcionizem in netržne ukrepe. "Gre za socialistične prijeme, ki v današnjem svetu nimajo mesta," je dejal. Slovensko kmetijstvo je po njegovih besedah zaostalo in v EU ni konkurenčno, pri proizvodnem potencialu je slika porazna, saj je produktivnost slovenskega kmetijstva med najnižjimi v EU. Slovenska politika se ukvarja s kmeti in ne s kmetovanjem. To je lahko zelo legitimen cilj politike, a zato je proizvodni potencial nizek. "Mi govorimo o nerelevantnih stvareh, tujci pa s tovornjaki na veliko dovažajo hrano v Slovenijo," je opozoril.
Jože Podgoršek, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, je izpostavil, da EU zdaj daje večji poudarek okoljskim ukrepom zaradi podnebnih sprememb, ki jih vse bolj občuti tudi slovensko kmetijstvo, pa tudi denimo dobrobiti živali. "Nujne bodo naložbe v namakalne in protitočne sisteme, v kmetijsko-predelovalni sektor (zbirni centri, skladiščne zmogljivosti), razvoj tehnologij v kmetijskih gospodarstvih kot tudi pomladitev nosilcev kmetijske dejavnosti, saj to prinaša več inovativnosti in konkurenčnosti," je povzel stališča ministrstva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
