Državni zbor je za kandidate aprila lani izvolil pravnike Aleša Galiča, Vasilko Sancin in Boštjana Zalarja, pristojni strasbourški odbor pa med njimi Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, ki odloča zadnja, v izvolitev kot najbolj kvalificirano predlaga Sancin pred Galičem.
Odbor je z vsemi tremi kandidati za slovenskega sodnika na ESČP, ki jih je predložila vlada, opravil pogovor 13. januarja v Parizu, nato pa predlagal Sancin kot najbolj kvalificirano kandidatko. Kot je razvidno iz poročila odbora, je Sancin na glasovanju v odboru s tesno večino premagala Galiča, medtem ko Zalarja dokument ne omenja.
Aleš Galič in Vasilka Sancin sta profesorja na ljubljanski Pravni fakulteti, Boštjan Zalar pa sodnik na upravnem sodišču. Vsi trije so tudi nadomestni sodniki ESČP, torej sodniki, ki nadomeščajo slovenskega nacionalnega sodnika na ESČP v primerih, ko zaradi različnih okoliščin ne more sodelovati na sojenjih.
Trojico je državnemu zboru po pridobitvi mnenja sodnega sveta in vlade v prvo, domačo izvolitev predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar. V DZ je največ poslancev, 60, podprlo Galiča, za Zalarja jih je glasovalo 57, kandidaturo Sancin pa jih je podprlo 52.
Za še en mandat aktualni sodnik v Strasbourgu Marko Bošnjak ni mogel kandidirati, saj tega ne dovoljuje evropska konvencija o človekovih pravicah. Bošnjak je sodnik od leta 2016, lani pa je bil kot prvi Slovenec izvoljen za predsednika ESČP.
Izvoljenim sodnikom je dodeljen devetletni mandat brez možnosti podaljšanja. Število sodnikov na ESČP je enako številu držav pogodbenic konvencije o človekovih pravicah, ki jih je po odhodu Rusije trenutno 46. Sodišče je pristojno za obravnavo kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, za kar mora prejeti individualno ali meddržavno pritožbo.
