Sodelujoči so v anketi odgovarjali na vprašanje, ali se je korupcija v zadnjem letu povečala, in več kot polovica (51 odstotkov) jih je odgovorila pritrdilno. To pa Slovenijo uvršča v sam vrh. Pred Slovenijo je namreč le Ciper, kjer je kar 65 odstotkov vprašanih menilo, da se je korupcija v zadnjem letu povečala.
Sloveniji sledi Bolgarija, kjer je 48 odstotkov ljudi menilo, da se je v zadnjem letu korupcija povečala, v Romuniji je bilo takih 45 odstotkov, na Hrvaškem in Portugalskem 41 odstotkov, na Madžarskem 40 odstotkov in 37 odstotkov na Poljskem. Evropsko povprečje znaša 32 odstotkov, na dnu lestvice pa so Finska (16 odstotkov), Estonija (18 odstotkov) in Slovaška (19 odstotkov).
Sicer pa je Slovenija na prvem mestu glede na delež (70 odstotkov) tistih, ki so v raziskavi ocenili, da vlado vodi peščica velikih interesnih skupin, ki jim je mar le zanje. Na ravni celotne Evropske unije je delež tistih, ki delijo tako oceno, 53-odstoten. Sloveniji na vrhu sledijo Bolgarija (68 odstotkov), Ciper (68 odstotkov), in Češka (67 odstotkov).
V Sloveniji je v zadnjih 12 mesecih pri uporabi javnih storitev poznanstvo izkoristilo 18 odstotkov vprašanih.
Na ravni celotne Evropske unije je zaupanje v vladne institucije še vedno visoko. 28 odstotkov vprašanih jih je menilo, da korupcija vlada v parlamentu, 25 odstotkov jih je menilo, da so skorumpirani vodilni kadri v podjetjih, 23 odstotkov jih je ocenilo, da so skorumpirane banke, najmanj (11 odstotkov) pa jih verjame, da koruptivno deluje policija.
Predsednica TI Slovenia Alma Sedlar meni, da je zgoraj navedeni podatek za Slovenijo zaskrbljujoč. Ob tem dodaja, da je 83,9 odstotka vprašanih v Sloveniji ocenilo, da je korupcija v vladi velik ali zelo velik problem. Še posebej pa je opazen porast tistih, ki menijo, da so predsednik vlade ali ljudje v njegovem kabinetu vpleteni v korupcijo. Lani je bilo takih 38,6 odstotka, leta 2016 pa jih je bilo 17 odstotkov. Hkrati pa TI Slovenia pozdravlja povečanje deleža sodelujočih v anketi, ki menijo, da državljani lahko prispevajo k boju proti korupciji.
"Čeprav je Slovenija država, kjer je podkupovanje redko, ne moremo optimistično gledati na porast števila tistih vprašanih, ki so v zadnjem letu plačali podkupnino, še posebej je opazna podvojitev izkušenj s podkupovanjem v zdravstvu. Več kot 18 odstotkov vprašanih je uporabilo zveze za dostop do javnih storitev, kar je potrebno nasloviti, čeprav gre za drugi najnižji odstotek v EU," je povedala Sedlarjeva.
Transparancy International na podlagi raziskave izpostavlja sedem področij, na katerih bi morale članice Evropske unije narediti več. Med temi ukrepi so učinkovitejša zaščita žvižgačev, dvig zaupanja v institucije z bolj vključujočim upravljanjem, varovalke pred neetičnimi vplivi na odločevalce in drugi ukrepi. "Zdi se, da razprave o reformah za bolj učinkovito preprečevanje korupcije v Sloveniji ni, naši pozivi o bolj učinkoviti zaščiti žvižgačev, potrebnosti novega programa za transparentnost in integriteto ter preventivnih ukrepih pri načrtu za okrevanje pa so naleteli na gluha ušesa," meni Sedlarjeva.
Janšev odziv na Twitterju
Na naš članek se je na družbenem omrežju Twitter oglasil tudi slovenski premier Janez Janša. "Vse jasno, če vemo, da je Transparency International Slovenia v nekem zakotnem hotelu na tajnem srečanju prijateljev in znancev ustanovil kar sam Drago Kos," je zapisal.
