zadnje objavljene

pogledi

več
Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister in profesor ekonomije na Univerzi v Atenah, Project Syndicate

mnenje

več

SLOVENIJA

Slovenci in orožje: Vse več je tistih, ki bi radi bili oboroženi

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ravnanja z orožjem se je treba naučiti. 
Sašo Bizjak

V začetku tega tedna je po podatkih ministrstva za notranje zadeve imelo orožje 44.664 posameznikov in 255 podjetij. Posamezniki so bili lastniki skoraj 99 tisoč orožij – prednjačijo lovci s skupno 77.387 orožji, podjetja so lastniki 4199 orožij.

Že nekaj let število vlog za izdajo dovoljenja za nabavo orožja, ki jih prejmejo uprave enote, narašča, pojasnjuje Vesna Mitrić z notranjega ministrstva. Fizične osebe, torej posamezniki, so tako leta 2018 podale 7536 tovrstnih vlog (7509 je bilo odobrenih, poslovni subjekti, torej podjetja, so tisto leto oddali 123 vlog in vsem je bilo ugodeno). Leto kasneje, 2019, so upravne enote prejele 8329 vlog posameznikov za nabavo orožja (v 8302 primerih je bilo temu ugodeno), podjetja pa so bila uspešna z vsemi vlogami – bilo jih je 117. Nekaj manj vlog so upravne enote dobile leta 2020 – 7410 posameznikov je zaprosilo za nabavo orožja, uspešni so bili v 7385 primerih, podjetja pa v vseh od 131 primerov. Lani so posamezniki na upravne enote vložili 8932 vlog, odobrene so bile 8903, od 177 vlog podjetij pa le eni ni bilo ugodeno. Do minulega ponedeljska so upravne enote v letošnjem letu prejele 9367 vlog za nabavo orožja, pozitivno je bilo rešenih 9321 vlog, podjetja so poslala 82 vlog in vse so bile ugodno rešene.

Postopek ni enostaven niti poceni

Dovoljenje za nabavo orožja dovoljuje tistemu, ki mu je bilo dodeljeno, da si orožje nabavi. Dovoljenje velja pol leta. Po nabavi orožja je treba v osmih dneh to prijaviti pristojnemu organu, da orožje registrira, lastnik pa mora nato zaprositi za izdajo orožne listine za posest oziroma nošenje orožja. Orožni list je dokument, ki dovoljuje posamezniku posest in nošenje vpisanega orožja in se izda za lovsko in športno orožje z veljavnostjo 20 let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo deset let, po preteku veljavnosti dovoljuje orožni list posamezniku posest orožja brez pravice nošenja in prenašanja. Dovoljenje za posest orožja dovoljuje posamezniku posest in prenašanje posameznega orožja in njegovo uporabo v lovišču ali na strelišču in se izda s trajno veljavnostjo. Če gre zgolj za zbirateljsko željo, pa je treba zaprositi za dovoljenje za zbiranje orožja - to dovoljuje posamezniku le zbirati orožje brez pravice nositi ga.

Postopek, v katerem lahko posameznik pride do vseh omenjenih listin, ni enostaven niti najbolj poceni. Še preden je mogoče zaprositi za izdajo dovoljenja za nabavo orožja, je treba opraviti preizkus znanja o ravnanju z orožjem. V zakonu so navedeni tudi drugi pogoji, ki jih je treba izpolniti za izdajo dovoljenja za nabavo orožja. Ti so polnoletnost, da zoper prosilca ni zadržkov javnega reda, da je prosilec zanesljiv in ima upravičen razlog za izdajo orožne listine, prav tako mora imeti opravljen zdravniški pregled. Prodajalec lahko kupcu orožje izroči šele, ko se mu ta izkaže z dovoljenjem za nabavo. Dovoljenje je potrebno za vsako orožje posebej.

Za dolgocevnim orožjem, predvsem lovskim – lovec ima v povprečju štiri orožja - so po količini na drugem mestu polavtomatske pištole. Prav zanje se odločajo tisti, ki na novo pridobijo dovoljenje. Cenovni razpon za to orožje je med 700 in 800 evri.

Kljub trem legalizacijam še zmeraj ilegalno

Poleg prijavljenega orožja je v Sloveniji tudi nekaj neprijavljenega, ilegalnega. Koliko, nihče ne želi ugibati. "S podatki o ocenah neprijavljenega orožja ne razpolagamo, glede na pridobljene podatke o zasegih nelegalnega orožja v primerjavi z registriranim pa ocenjujemo, da ne gre za zelo velike količine takšnega orožja. Glede na razpoložljive statistične podatke in na vedenje o problematiki ocenjujemo, da se trg ne širi oziroma da problematika na področju orožne zakonodaja ostaja v dosedanjih okvirih. Ocenjujemo, da smo pri odkrivanju nelegalnega orožja uspešni," pravijo na policiji. Dodajajo, da se orožje sicer nabavlja na črnem trgu od posameznikov, vključenih v posamezne hudodelske skupine, ki pa največkrat niso specializirane samo za nabavo in preprodajo orožja. Pogosto gre za priložnostni oziroma dodaten posel. Nekaj orožja je pridobljenega po naročilu z načrtovanimi vlomi in tatvinami. "Pomemben del nabave je splet, darknet. Cene na črnem trgu so višje od uradnih in so zelo spremenljive, odvisne od ponudbe in povpraševanja, ključno pa je, da cena posameznega ilegalnega orožja od izvorne države lahko naraste tudi do desetkrat," pravijo. Največ orožja, dodatno pojasnjujejo, še vedno prihaja iz jugovzhodne Evrope, torej z Zahodnega Balkana."Slovenija je v primeru izvrševanja kaznivih dejanj tihotapljenja orožja, ki ga organizirajo kriminalne združbe, izrazito tranzitna država. Največ orožja je namenjenega za naročnike iz skandinavskih držav, Francije, Nemčije, Nizozemske ..."

Zaradi posedovanja ilegalnega orožja se je država po osamosvojitvi odločila, da tistim, ki ga imajo, ponudi možnost legalizacije. Kar tri smo imeli, a izkupiček je bil slab. Med prvo leta 2000 so Slovenci vložili 6378 vlog za legalizacijo orožja, leta 2004 le nekaj več kot 2300. V tretje je bilo mogoče orožje prijaviti od konca leta 2009 do konca 2010, vloženih je bilo 2762 vlog. O morebitni novi legalizaciji za zdaj na notranjem ministrstvu ne razmišljajo.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?