Hrana je bila v Sloveniji februarja letos v primerjavi s februarjem lani dražja za 18,3 odstotka. Ta podražitev je največ prispevala k februarski inflaciji, ki je na medletni ravni dosegla 9,3 odstotka (januarja je dosegla 10 odstotkov), na mesečni ravni pa 0,7 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. Med živili so se v zadnjem letu dni najbolj podražili sladkor (za 51,2 odstotka), sveže posneto mleko (za 38,3 odstotka) in drugo jedilno olje (za 37,7 odstotka). Trda goriva so bila letos februarja za 72,4 odstotka dražja kot februarja lani. Hkrati se je električna energija v zadnjem letu dni pocenila za 9 odstotkov.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je za Večer pojasnil, da se medletna inflacija znižuje in se bo še naprej zniževala zaradi visokega učinka osnove, ki odraža visoko rast cen v prvem polletju 2022. V tem obdobju je bolj relevantna mesečna inflacija, ki pa se je spet pričela povečevati hitreje. Mesečna rast v višini 0,7 odstotka je bila sicer nekoliko nižja od ocene GZS (1 odstotek), pojasnijo pa jo višje cene počitniških paketov, hrane in tekočih goriv.
Počitniški paketi so se po podatkih statističnega urada februarja v primerjavi z januarjem podražili za 8,6 odstotka. Cene zelenjave so bile februarja v primerjavi z januarjem višje za 5,2 odstotka, bencin se je podražil za 4,6 odstotka, cene kruha in izdelkov iz žit so bile višje za 3,1 odstotka. K znižanju mesečne inflacije so največ prispevale pocenitve trdih goriv. Februarja so bila ta za 8,1 odstotka cenejša kot januarja.
"V prihodnjih mesecih pričakujemo, da bo rast cen storitev ključna pri gibanju končnih cen in bo izvirala iz prenosa inflacije v stroške dela, uskladitve socialnih transferjev in še vedno močnega povpraševanja potrošnikov zaradi moči trga dela. V prihodnjih dveh mesecih pričakujemo okoli 0,7-odstotno mesečno rast cen," pravi Bojan Ivanc. Glavna tveganja pri prihodnji rasti cen so po njegovih besedah povezana z gibanjem cen tekočih goriv in prelivanjem višjih stroškov dela v končne cene storitev.
Močna valuta in blaginja
Med zahodnimi državami je, ko govorimo o inflaciji, zgled Švica. V letu 2022, ko je bila v območju z evrom 10,6-odstotna, je v Švici s 3,5 odstotka dosegla 29-letni rekord. Bojan Ivanc pojasnjuje, da je nizka inflacija v Švici posledica močne valute, predvsem pa blaginje povprečnega Švicarja, ki za hrano in goriva nameni precej nižji delež od povprečnega Slovenca. K temu prispeva pomemben del prehranske samooskrbe kot tudi prilagoditve pri carinah za uvoz kmetijskih poljščin, kar je nevtraliziralo dvig cen uvožene hrane. Poslovni subjekti v Švici v večji meri uporabljajo dolgoročne pogodbe za nakup energentov, kar pomeni manjši prenos cen v končne proizvode in storitve.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila na medletni ravni februarja 9,4-odstotna (februarja lani 7-odstotna). Mesečna rast cen je bila po tej metodologiji 0,6-odstotna, navajajo v statističnem uradu. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah z evrom januarja 8,6-odstotna (mesec prej 9,2-odstotna) in v državah članicah EU 10-odstotna (mesec prej 10,4-odstotna). Najnižja je bila v Luksemburgu (5,8-odstotna), najvišja na Madžarskem (26,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 9,9 odstotka.
