Na številke, izpovedi in ocene, kako se piše slovenski tiskani in elektronski knjigi ter tiskanim in elektronskim časopisom in publikacijam zadnjih deset let in kaj čaka slovenski jezik, če bodo poklicani tudi tokrat preslišali alarm, so se člani odbora za kulturo odzvali tako kot pred trinajstimi leti. Vladi so zdaj naložili, naj preuči možnost. Tokrat znižanja davka na dodano vrednost (DDV) na knjige in časopise ter publikacije z zdajšnjih 9,5 odstotka na 5 odstotkov. Najkasneje do junija naj nato odboru za kulturo poroča, kaj bo storila. Sklepi poslanske skupine Levice, s katerimi bi odbor vladi naložil, naj zniža DDV ob prvi priložnosti, torej že do junija letos z novelo zakona o DDV, niso dobili dovolj glasov.
Odbor je vladi naložil, naj preuči možnost znižanja DDV na knjige in časopise ter publikacije na pet odstotkov
Ključen ukrep znižanje DDV, a ne edini
Za tiskane in elektronske knjige, časopise in druge publikacije bi dodatna nižja petodstotna davčna stopnja pomenila olajšanje, so se strinjali poslanci. Da bi si opomogli in malce zadihali, vendar si zgolj s tem ukrepom ne bi opomogli toliko, da bi znižali cene, je menil Luka Mesec iz Levice. Jani Moderndorfer iz SMC pa je dejal: "Ne verjamem, da bo slovenski jezik ugasnil, ker imamo vsi v Sloveniji preveč pozitiven odnos do slovenskega jezika." Tudi če bi dvigovali roke za takojšnje znižanje DDV za knjigo, časopise in publikacije, taki sklepi po poslovniku za vlado ne bi bili zavezujoči. Vse kaj drugega pa so po poslancu obljube, ki so jih dali predstavniki ministrstev. Za znižanje DDV je bilo kulturno ministrstvo, finančno bi poiskalo nabor ukrepov, ne nujno davčnih, tudi ministrstvi za izobraževanje in gospodarski razvoj nista prigovarjali, naklonjen je bil nacionalni svet za kulturo. A po Möderndorferju bi se morali še prej pogovoriti o vseh tegobah in posebnostih, ki vladajo v slovenskem založništvu, da bi vedeli, komu lahko pomaga znižanje DDV in o čem vse bi morali razmisliti, da bi razmere trajno uredili.
Oglasi bežijo h gigantom
Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera: "Naklade tiskanih medijev vztrajno padajo, to je globalni trend in ni naša posebnost. Uredniške ekipe se zmanjšujejo in se ne pomlajujejo, dopisniške mreže, tako nacionalne kot mednarodne, se krčijo, vse več je prikritega oglaševanja oziroma raznih mehkih mehanizmov za prodajo medijskih vsebin. Kljub velikim vlaganjem v prisotnost na spletu medijem teh vlaganj doslej ni uspelo vnovčiti, oglaševanje se pomembno pretaka k internetnim gigantom, po nekaterih izračunih je razmerje 12 milijonov evrov proti 2 milijonoma. Dohodki iz oglaševanja tako ne financirajo več produkcije medijskih vsebin. Država bi prek davkov na politično nevtralen način lahko pomagala medijem."
