Poslanci državnega zbora danes še niso glasovali o sprejemu novele zakona o dohodnini, s katero vlada predlaga razbremenitve pri obdavčitvi plač in kapitala. Tik pred glasovanjem je prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej predlagal poslanec SDS Danijel Krivec in večina navzočih je s tem soglašala. Razlog ni znan, očitno pa vladni koaliciji ni uspelo prepričati poslancev Desusa, da bi zakon podprli, zaradi česar bi zmanjkali glasovi podpore spremembam.
Ker zakon še ni pokopan, so poslanci Levice vložili zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma. Po njihovem mnenju bi ne glede na to, ali bo sprejet ali zavrnjen, o njem morali odločati ljudje, saj gre za enega najbolj škodljivih zakonov te vlade pred volitvami. "Takega zakona se ne bi smelo sprejemati pred volitvami, ampak bi morala biti odločitev prepuščena naslednji vladi, kakršnakoli že bo," je odločitev o zahtevi za sklic posvetovalnega referenduma pojasnil poslanec Levice Luka Mesec. Predlagani zakon bi po njegovih besedah v proračunu povzročil 800-milijonsko luknjo, nagradil pa bi en odstotek najbolje plačanih. "Vlada običajnim zaposlenim meče drobtine, debele kose pa reže tistim na vrhu," je dejal Mesec.
Horvat: Delo se zdaj ne izplača
Vlada je predlog zakona sprejela in poslala v državni zbor spomladi letos. Poslanci koalicije so v svojih razpravah izpostavljali, da se bodo neto prihodki državljanov zvišali. Jožef Horvat (NSi) je ugotavljal, da se zdaj delo v Sloveniji ne izplača, in izrazil prepričanje, da je slovensko gospodarstvo dovolj močno, da bomo sposobni obvladovati izpad proračunskih prilivov. Mojca Žnidarič (SMC) je razlagala, da se bodo prilivi v proračun res zmanjšali, vendar bo ljudem ostalo več denarja, in če ga bodo porabili v Sloveniji, se bo vračal v državno blagajno skozi davek na dodano vrednost in druge dajatve.
"Takega zakona se ne bi smelo sprejemati pred volitvami"
V opoziciji so izpostavljali, da so predlagane spremembe nevarne za vzdržnost javnih financ. Dejan Židan (SD) je opozarjal, da manj pobranih davkov pomeni revnejšo državo, manj sociale in manj solidarnosti. Po njegovih besedah bi predlagani zakon ustvaril dodatno 800-milijonsko luknjo v času, ko je državni proračun že razrušen. Da bo zmanjkalo denarja za financiranje razvojnih projektov, je opozoril tudi Vojko Starović (SAB).
V predlogu zakona je predvideno postopno povišanje splošne olajšave do leta 2025 z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj je poslancem razlagal, da to za delavca s povprečno plačo pomeni leta 2025 1000 evrov več. Zanikal je, da bo zaradi predlaganih sprememb prišlo do ogromnega izpada prihodkov v proračunu.
Višji dohodki pomenijo višjo potrošnjo
Na ministrstvu za finance so nam pojasnili, da zadnje napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) kažejo, da se gospodarski obeti izboljšujejo in tako lahko letos pričakujemo celo 6,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Z gospodarskim okrevanjem se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela, saj se pričakuje enajstodstotno znižanje brezposelnosti. "Poleg tega je pomembno tudi, da usmerimo napore v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva ob hkratni skrbi za blaginjo posameznika, ki bo prejel višje dohodke, kar bo preko višje potrošnje vplivalo pozitivno na javne finance," so razložili na ministrstvu.
Obenem pa je po njihovih besedah bistveno bolj pomembno, da z razbremenitvijo dela ustvarjamo konkurenčnejše poslovno okolje, ki predstavlja pot k povečevanju investicij in predvsem v možnosti zaposlovanja dodatne delovne sile. "Pričakujemo namreč lahko, da bomo s tem podjetjem omogočili možnost zaposlovanja strokovnega, visoko izobraženega kadra, kar bo pozitivno vplivalo na rast podjetja in predvsem večjo produktivnost. Vpliv na celotni sklop vseh teh ključnih makroekonomskih kazalcev pa na koncu le pozitivno vpliva na celotne javne finance," trdijo na ministrstvu.
