Danes potrošnikom ni več vseeno, kakšno hrano uživajo. Tako kot velja, da je bolj zdravo uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, ki imata višjo hranilno vrednost, to velja tudi za ostala živila. Trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe v Sloveniji višja in stabilnejša pri večini živalskih proizvodov, predvsem pri mleku, jajcih, govejemu in perutninskemu mesu. Prehranska politika stremi k cilju pospešiti ponudbo in povpraševanje po kakovostni in zdravju koristni hrani, na trajnostni način pridelani v Sloveniji.
Pri mleku smo visoko samooskrbni
V Sloveniji imamo dolgo tradicijo mlekarske industrije, ki je še danes zelo močna. Temelji na spoštljivem odnosu in tesnem sodelovanju med kmetijami in mlekarnami. Geografska lega in razdrobljenosti kmetij omogoča kravam, da se pasejo na najboljših pašnikih, zato dajejo boljše in bolj zdravo mleko. Zaradi kratke poti od kmetije do prodajnega mesta je mleko bolj sveže in ker so določeni parametri kakovosti strožji kot v Evropi, so slovensko mleko in mlečni izdelki primerljivi, po nekaterih kriterijih pa celo boljši od evropskih. Pri mleku je stopnja samooskrbe skoraj 130-odstotna. Lansko leto je bilo podatkih SURS s kmetijskih gospodarstev odkupljenih okrog 589.000 ton mleka, od tega so ga slovenske mlekarne odkupile 71 odstotkov in proizvedle okrog 160.000 ton mleka, skoraj 46.000 ton fermentiranih mlečnih izdelkov, več kot 15.000 ton sira, 12.000 ton smetane in 2.500 ton masla.
Z najboljših pašnikov v Posočju
Četrta največja mlekarna v Sloveniji je Mlekarna Planika, še edina v stoodstotni lasti kmetov. Vodstvo mlekarne že od vsega začetka sledi tradiciji, spoštuje dediščino prednikov in pri predelavi mleka v mlečne izdelke ohranja stare recepte, a pod strogimi higienskimi standardi.
»Vsi zaposleni v podjetju delujemo v skladu z našimi vrednotami, ki temeljijo na spoštovanju tradicije, odgovornosti do našega okolja, narave, prednikov in kupcev. Temu bomo sledili tudi v prihodnje in uporabljali izključno posoško mleko,« nam zaupa Miran Božič, direktor Mlekarne Planika. Izdelki Mlekarne Planika so narejeni izključno iz mleka, pridelanega na hribovitih območjih doline reke Soče, Cerknega in reke Idrijce, nekatere kmetije na Vojskem so celo na nadmorski višini 900 metrov. »Živina se v poletnem času pase visoko v planinah, medtem pa se na travnikih nižje pridela dovolj kakovostne krme za zimo. Sestava travne ruše je tu veliko bolj pestra, ni le trava, so tudi rože in zelišča,« poudari Božič.
Zasluge za razvoj lokalnega gospodarstva
Njihovo mleko je pasterizirano pri 74°C, da se uničijo škodljivi mikrobi, in nehomogenizirano, da ohrani prvinskost in vse koristne lastnosti.
»Mleko pobiramo pri kmetih, ki ga sami takoj po molži ohladijo na 4°C in ostane hladno, dokler ne pride k nam. Če pobiramo ob 5. uri zjutraj, je tako mleko že ob 9. uri v naši mlekarni.«
Zaradi uspešnega sodelovanja z lokalnimi kmeti, vseh zaslug za razvoj lokalnega gospodarstva, agroživilstva in turizma, je predsednik države Borut Pahor nekdanji direktorici mlekarne Anki Lipušček Miklavič letos podelil Red za zasluge. Sama je ob nagradi poudarila, da smo vsi vabljeni v mlekarno, njihov muzej in ekološko kmetijo Bogata, da bi spoznali, kako nastajajo njihovi mlečni izdelki, torej celotno pot od kmetije, planinske paše, košnje do molže in predelave. Tako bomo razumeli, da je kupovanje slovenske hrane najboljše za nas, saj vsebuje več hranil, je bolj zdrava in ji lahko zaupajo.
