Meteorologi smo pri svojem izrazoslovju običajno natančni in nas hitro zmoti napačna uporaba kakšnih izrazov, povezanih z vremenom. Vprašanje pa je, ali potem reagiramo, saj včasih nima smisla, včasih pa vendarle.
Do sedaj sem najpogosteje slišal napačno uporabo besede rosenje. Za večino ljudi rosenje pomeni res rahel dež, včasih pa to besedo uporabijo tudi za kapljanje. Meteorološki izraz rosenje pa izraža več stvari, ne samo intenzitete padavin in velikosti kapljic, ampak tudi pove nekaj o mehanizmu nastanka te oblike padavin. Pri rosenju so namreč kapljice zelo majhne, tako da ko padejo v lužo, ne vidimo značilnih krogov, torej vodnih valov, ki jih sproži predmet, ki pade v vodo, tako tudi dežna kaplja. Kajti kapljica rosenja ni klasična dežna kaplja, ker ni nastala zaradi fizikalnega mehanizma, ki povzroči rast kapljic v oblaku. Oblačne kapljice, tudi kapljice v megli, seveda, so tako majhne, da lahko lebdijo v zraku. Med sabo sicer trkajo in se zlivajo, a ta proces je tako počasen in premalo intenziven, da bi na tak način lahko nastalo dovolj dežnih kapelj za močnejši dež. S trkanjem nastajajo malo manj majhne kapljice, ki pa vendarle počasi padajo na tla in tako nastane rosenje. Rosi lahko iz megle, lahko tudi iz razmeroma plitvega sloja nizke oblačnosti.
Za nastanek dežnih kapljic pa je potrebna mešanica oblačnih kapljic in ledenih kristalčkov. Takrat začnejo kapljice izhlapevati in ta vodna para se nabira na ledenih kristalčkih. Ta proces je precej hitrejši in intenzivnejši od zlivanja kapljic zaradi medsebojnih trkov in le na tak način lahko nastanejo dovolj velike kaplje, da začno padati proti tlom kot dež. Ali pa ostanejo zmrznjeni ledeni kristalčki, če je dovolj mrzlo, seveda. In kako sploh lahko nastane mešanica ledenih kristalčkov in vodnih kapljic v oblaku? Samo, če je zgornji del oblaka zmrznjen, če sega v območje dovolj negativnih temperatur. Torej, če je oblak dovolj debel. Nevihtni oblaki so že taki, saj segajo tudi nad deset kilometrov v višino. Tudi oblaki pri vremenskih frontah so debeli več kilometrov in tako zgornji del zmrzne.
Rosenje nam torej pove, da nad nami ni debele oblačne plasti, ali pa da je ves oblak le v območju pozitivne temperature, kar tudi pomeni, da ne moremo pričakovati izrazitejšega dežja iz njega. Tudi če je oblačni sloj visoko v ozračju in je preplitev, iz njega ne more pasti kaj dosti, saj je le težko v obeh temperaturnih območjih hkrati, pa še premalo vode ima v sebi, ker je pretanek.
Skratka, rosenje nam pove marsikaj, ne le, da nekaj pada. Kadar pa mi nekdo reče, da je "malo porosilo", kar vem, na kaj misli. Na pravo rosenje zelo verjetno ne.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
