Za cilj si je zadal, da bi se skupno in enotno stališče Slovenije oblikovalo še pred njegovim odhodom v Bruselj na vrh EU. "Ne jemljem si pravice, in je nikomur ne dajem, da bi osebno določil zunanjo politiko Slovenije, zato sem kot odziv na pismo vladi podal zahtevo, da se skliče odbor za zunanje zadeve," je dejal predsednik vlade Robert Golob. Poudaril je, da je parlament edino mesto, kjer imajo politiki pravico in dolžnost razpravljati o tovrstnih zadevah.
Za cilj si je zadal, da bi se skupno in enotno stališče Slovenije oblikovalo še pred njegovim odhodom v Bruselj na vrh EU, ki bo potekal konec naslednjega tedna.
Premier bo sicer še ta teden odpotoval v Bruselj, kjer se bo srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Dejal je, da bo šlo za spoznavni obisk, na katerem namerava pridobiti čim več informacij in jih nato predstaviti parlamentu.
"Predsedniki vlad smo namreč dolžni zbirati ustrezne informacije, jih posredovati ustreznim organom in ko je odločitev sprejeta, jo tudi zagovarjati," je še dodal Golob.
Medtem pa je zunanja ministrica Tanja Fajon ponovila, da skupni cilj še vedno ostaja iskanje možnosti, da bi Rusijo spravili nazaj za pogajalsko mizo. "Zunanja politika Slovenije pa bi morala biti osredotočena na humanitarno in razvojno pomoč," je dejala v izjavi za RTV Slovenija.
Skoraj 20 vidnih slovenskih intelektualcev in politikov je v sredo novo vlado pozvalo k "razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini". Med drugim sta se pod poziv podpisala tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk.
Podpisniki so v pozivu zapisali, da sicer ni nikakršnega dvoma, da je Putin z ukazom o napadu na Ukrajino zagrešil "neizbrisljiv vojni zločin", a so dodali, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil prispeva k moči njihovega odpora. Pri tem ne vidijo realnih možnosti, da bi lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja.
