Triintrideset odstotkov ribjih zalog je prelovljenih, 60 odstotkov se jih lovi do maksimalnih mej. Morja in oceani, v katerih se pretirano lovi, pomenijo za svetovno prehransko stabilnost veliko tveganje. Kot tudi za kvaliteto življenja 800 milijonov ljudi, ki so odvisni od rib, ki jim pomenijo hrano in prihodek. Pri WWF Adria (World Wildlife Foundation) s projektom Fish Forward že četrto leto potrošnike, trgovce in oblikovalce politik v EU in njenih članicah pozivajo, da prevzamejo vodilno vlogo v zagotavljanju trajnostnega ribištva v svetu. Pri ribogojnici Fonda iz Piranskega zaliva, letošnji dobitnici nagrade Jakob 2019 za odličnost in kakovost v turizmu, ki jo vsako leto podelijo na Gospodarskem razstavišču v okviru osrednjega turističnega sejma v Sloveniji, Alpe - Adria, so jo. Komisija je med kandidati na temo Nove trajnostne oblike lovskega in ribiškega turizma ter opazovanja divjih živali v njihovih naravnih okoljih nagrado Jakob 2019 dodelila projektu Nepozabni dan v ribogojnici Fonda.
V naravnem rezervatu
Naravovarstveniki vidijo eno od rešitev za preživetje ribjega življa v ribogojnicah. A te se morajo držati številnih pravil, sicer lahko podobno kot pri kopenski živinoreji tudi ribogojnice povzročijo kup težav. "Da pride odrasla riba na tržišče, potrebuje nekje od štiri do pet let. Takrat doseže komercialno težo. Tako je vsaj z našimi brancini, ki jih hranimo z najkakovostnejšo ribjo krmo in so ročno krmljeni, saj spoštujemo naravno hitrost rasti. Lahko bi pospešili to rast, a takšna riba bi bila mastna, mi pa smo rekli, da naše ribe bodo fit. Ko smo postavili ribogojnico, si nihče od nas ni mislil, da bo to tako dolg proces. Ko ljudje kupijo ribo, se ne vprašajo, koliko je ta riba stara. V ribarnici najdemo recimo ogromne tune, stare tudi po petdeset let. In ko vzamemo odraslo ribo iz morja, edino, ki se je sposobna dobro razmnoževati, je tam enostavno več ni. Zato se toliko govori o prekomernem ribolovu, saj regeneracija ne poteka hitro, o letih govorimo! Prav zaradi tega je moj oče, strasten potapljač, hotel vzgojiti najboljšo ribo v čim bolj naravnem okolju. Ker je z leti potapljanja ugotavljal, da je v morju rib vedno manj. Tako smo leta 2003 postavili prve bazene v naravni rezervat," pravi biologinja Irena Fonda, vodja edine morske ribogojnice v Sloveniji.
Ribištvo naj bo zavedno
Po podatkih WWF je za več kot 90 odstotkov ribjih populacij stanje kritično. "Ribiči niso tako kot lovske družine, ki lahko preštejejo divjad in dobijo dovolj natančno število živali. Na določenih lokacijah je lahko ogromno rib in tako dobimo vtis, da jih je precej, ampak nekje drugje jih pa sploh ni! Morje ni kar vsepovsod polno rib. In potem moramo ob tem upoštevati še različna ribolovna orodja. Nekatera ne poškodujejo morja in morskega dna, spet druga pa povzročijo precej škode," razlaga Fondova, a pri tem poudarja, da ne želi, da bi ribiči njihovo ribogojnico videli kot konkurenco. "Rib je v vsakem primeru premalo, zato nas ne vidim kot konkurenco, temveč kot vzporedno dejavnost. Tudi mi živimo od ribištva, saj nam daje hrano za ribe. Ni moj namen karkoli slabega govoriti o ribištvu, želim si le, da se to počne zavedno," poudari letošnja Jakobova nagrajenka za temo Nove trajnostne oblike lovskega in ribiškega turizma ter opazovanja divjih živali v njihovih naravnih okoljih.
Skrbno označevanje zapovedano, ne pa tudi izvedeno
Z letnim ulovom približno 6,4 milijona ton rib je ribiška industrija EU četrta največja na svetu. Na področju ribolova in predelave rib je zaposlenih več kot 350.000 ljudi. EU ima zato eno najbolj naprednih politik na tem področju. Med drugim narekuje, da mora biti poraba morskih sadežev trajnostna, in želi, da bi bili potrošniki o tem obveščeni. Tako morajo na primer v skladu z novimi pravili o označevanju rib, školjk, rakov in alg vsi proizvodi, ki se prodajajo na trgu EU ali gostinskim obratom, vsebovati naslednje informacije: trgovsko in znanstveno ime vrste, oznako, ali gre za morske, sladkovodne ali gojene ribe, območje ulova ali proizvodnje, vrsto ribolovnega orodja, ali je bil proizvod odmrznjen, datum uporabe v skladu s splošnimi pravili o označevanju živil.
Pri WWF opozarjajo, da se na Jadranu ta pravila velikokrat kršijo, pa tudi, da denimo turisti na hrvaški obali največkrat dobijo na krožnik morske sadeže iz Atlantika.
"Slovenci pojemo nekoliko manj kot enajst kilogramov rib na prebivalca na letni ravni. Podatki kažejo, da bomo Slovenci svoje ribje zaloge 'pojedli' do 15. februarja, potem bomo odvisni od uvoza," pa opozarja Daniel Kanski, strokovnjak za morska vprašanja pri WWF Adria, in še dodaja, da je naraščajoči trend čezmernega ulova ribjih zalog nujno treba zaustaviti. "V času podnebnih sprememb, rasti srednjega razreda in svetovne populacije, hkrati s povečanjem povpraševanja za ribiškimi proizvodi, je sprememba v smeri trajnostne proizvodnje in potrošnje nujna. Samo tako bo riba ostala cenjen izbor hrane in prihodkov v bodočnosti," poudarja.
Kot glavna sporočila za izbiranje trajnostne ribe Kanski izpostavlja: ne kupuj neodrasle (majhne) ribe, izbiraj več vrst rib, beri deklaracijo (od kod riba prihaja in kako je bila ulovljena).
Avtentično, zeleno in butično doživetje
Tudi v edini slovenski ribogojnici so se odločili izobraževati ljudi o tem, kakšno ribo kupiti, kdaj je ta sveža in kakšna sploh je "prava" riba. Ugotavljajo namreč, da mnogo ljudi tega ne zna več prepoznati. In dokazali so, da je tudi nabiranje znanja o okolju in naravi lahko izvrstno doživetje. Z namenom ozaveščanja javnosti v ribogojnici Fonda tako organizirajo vodene oglede in celostni vpogled v njihovo dejavnost. Za to so pred nedavnim prejeli znak Slovenia Unique Experiences (edinstvena doživetja Slovenije), ki ga je letos prvič podelila Slovenska turistična organizacija (STO).
