"Določa se, da ni redne delovne uspešnosti, omejuje pa se tudi povečan obseg dela, prav tako je bilo treba tudi na področju sociale določiti nekatere ukrepe, s katerimi se zmanjšuje obseg izdatkov," je zapisano v predlogu zakonskih sprememb iz 8. novembra letos. Dokument, o katerem sta včeraj zvečer poročali že TV Slovenija in STA, imamo tudi na Večeru. Glede na določene pomanjkljivosti in nedoslednosti zagotovo ne gre za končno različico predloga zakonskih sprememb. A ne glede na to se bodo predlagane zakonodajne spremembe sprejemale po nujnem postopku, osnutek pa govori o izhodiščih in željah, ki so na mizi vsaj finančnega ministra Andreja Bertonclja. Ni jasno, ali bo danes premier Marjan Šarec na sestankih z Levico in ločeno s koalicijskimi strankami pred jutrišnjo sejo vlade govoril o tej verziji predloga zakonskih sprememb. Glede na datiranost pripravljenih dokumentov obstaja želja predlagatelja, da bi se predlog zakona v državni zbor vložilo že v petek. Ministrstvo za finance je na nejevoljo nekaterih koalicijskih strank predlog tudi že predstavilo nekaterim poslancem, o čemer je kritično spregovorila tudi Alenka Bratušek včeraj v Odmevih.
Nova varčevanja in dodatno omejevanje zaposlovanja
Predlog zakonskih sprememb finančnega ministrstva navaja povečane izdatke, ki znašajo skupaj okoli 45,850.000 evrov. Obsegajo:
- dvig občinskih povprečnin (približno 32,5 milijona evrov),
- izredno uskladitev pokojnin (približno 7 milijonov evrov),
- vzpostavitev novega sklada za nevladne organizacije, v katerem bodo zbrani nenamenjeni 0,5-odstotni deleži dohodnin (približno 6 milijonov evrov),
- 10 novih zaposlitev na okoljskem ministrstvu (350 000 evrov).
Hkrati pa želi finančno ministrstvo zmanjšati državne odhodke za najmanj 162 milijonov evrov, pri čemer kot razlog navaja zahteve fiskalnega pravila, nad katerim bdi fiskalni svet, negotovo mednarodno okolje in upočasnjevanje gospodarske rasti. Varčevali bi na področju sociale in plač, pri čemer gre pri nekaterih ukrepih za nove posege v pravice, pri drugih pa le za nadaljevanje varčevalnih ukrepov:
- 16 milijonov evrov bi prihranili z neuskladitvijo transferjev posameznikom in gospodinjstvom,
- vsaj 5 milijonov evrov bi prihranili z neuskladitvijo mej dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino pravic iz javnih sredstev,
- 20 milijonov evrov bi zadržali v proračunu z neizplačilom otroškega dodatka v najvišjih, 7. in 8. dohodkovnem razredu,
- 11 milijonov evrov prihranka bi predstavljala ukinitev dodatka za veliko družino,
- 40 milijonov evrov bi odvzeli zaradi znižane osnove za nadomestilo porodniške, pri čemer se osnova ne bi nižala, če ne dosega niti višine minimalne plače,
- slabih 10 milijonov evrov bi ostalo v proračunu na račun omejitev državnih štipendij glede na socialni status (cenzus bi bil 53 odstotkov neto povprečne plače na osebo),
- 60 milijonov evrov bi bil prihranek zaradi neizplačevanja redne delovne uspešnosti in povečanega obsega dela javnih uslužbencev (direktorjem v javnem sektorju bi se lahko izplačeval dodatek za uspešnost do desetine plače, iz omejitev plačil povečanega obsega dela pa so izvzeti sklenjeni in veljavni dogovori s sindikati v javnem sektorju za dejavnost ali poklic, če ti dogovori te pravice urejajo drugače).
Predlagane spremembe zakonodaje dodatno omejujejo tudi le v izjemnih primerih odobrene zaposlitve v državnih organih – povečanje ni mogoče letno do 0,7 odstotka, kot je zakon določal do sedaj, ampak je 0,7-odstotna omejitev predvidena za leti 2018 in 2019 skupaj. Podobno naj 1-odstotna omejitev pri zaposlovanju v okviru prenosa kvot med proračunskimi porabniki ne bi veljala le za leto 2018, ampak za leti 2018 in 2019 skupaj.
Spremembe pri upravljanju državnih naložb
S predlaganimi spremembami zakona o izvajanju proračuna bi finančno ministrstvo rado spremenilo tudi upravljanje državnih naložb, s katerimi ne upravlja SDH. Z njimi ne bo več upravljalo in razpolagalo finančno ministrstvo, ampak vlada, ki bo sprejemala letne načrte na predlog finančnega ministrstva. Upravljanje naj bi spremljala posamezna pristojna ministrstva. Gre za naložbe, ki jih upravlja DUTB, za kapitalske naložbe v mednarodnih finančnih institucijah, pa tudi za državne deleže v družbah 2TDK, Kobilarna Lipica, Slovenski državni gozdovi in DRI, ter za gospodarske družbe, ki opravljajo javno službo sistemskega operaterja za prenos in distribucijo zemeljskega plina in električne energije ter organizacije trga z električno energijo.
V kabinet predsednika vlade, koalicijskim poslanskim skupinam, finančnemu ministrstvu in ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo danes zjutraj poslali vprašanja in prošnje za pojasnila. Zaenkrat smo odgovor prejeli od poslanske skupine SMC, kjer so nam pojasnili, da so predlog prejeli skupaj z ostalimi koalicijskimi poslanci, a se jim zdi nesprejemljiv. “Vendar pričakujemo, da bomo v nadaljnjih usklajevanjih predlog uskladili,” so še sporočili iz poslanske skupine SMC, vladne stranke, iz katere prihaja tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ksenija Klampfer. V poslanski skupini SD pa so v odgovor napisali, da "glede sprememb zakona o izvrševanju proračuna usklajevanja še potekajo in tekom teh vsebine predlaganih sprememb ne bomo komentirali". Podobno so sporočili tudi iz stranke LMŠ, da gre za delovno gradivo: "Je v postopku koalicijskih usklajevanj, zato vsebine oziroma posameznih členov ne moremo komentirati."
