SLOVENIJA

Primankljaj in javni dolg v EU: Za Slovenijo so predlagane smernice dokaj ugodne

Darja Kocbek Darja Kocbek
23.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Za zidovi Evropske komisije nastaja prenova ekonomskega upravljanja EU, ob čemer bodo smernice za fiskalno politiko ponovno pripravili v prvem četrtletju leta 2023. 
Srečko Klapš

Evropska komisija je sprejela sporočilo, v katerem določa usmeritve za prenovljen okvir ekonomskega upravljanja EU. Dr. Marko Pahor, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, je za Večer pojasnil, da to še ni konkreten predlog smernic, četudi se smer tega, kam bo šel, že močno nakazuje. Če je pojem "okvir gospodarskega upravljanja" širšemu bralstvu razmeroma tuj, jim bo morda bolj domač izraz "fiskalna pravila" oziroma maastrichtska pravila, saj je bila prenova z začetku zamišljena kot prenova slednjih, pojasnjuje.

Prenova smernic je bila po Pahorjevih besedah začrtana že leta 2019 in prvič predstavljena februarja 2020, a jo je covidna kriza zaustavila. Hkrati pa so covidna kriza, evropski Načrt za okrevanje in odpornost po epidemiji in ne nazadnje letošnja kriza, ki jo povzroča vojna v Ukrajini, ponudili številne izkušnje, ki so pomembno sooblikovale predlog smernic. "V osnovi gre prenova v smeri treh ključnih sprememb: prehod s kratkoročnega na srednjeročno obdobje, prenos večjega dela odgovornosti na države članice ter prenova mehanizmov odkrivanja in ukrepanja ob neravnovesjih," nam je razložil profesor Pahor.

 

Dopustni meji ostajata, odstopanja bolj tolerirana

 

Osnovna referenčna vrednost za dopustno mejo javnofinančnega primanjkljaja ostaja pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), za javni dolg pa pri 60 odstotkih BDP. Spremenilo se je to, da se sedaj kratkoročno (v posameznem letu) bolj tolerirajo odstopanja, če države s kredibilnim načrtom reform in investicij zagotavljajo, da bo na srednji rok njihovo proračunsko neravnovesje znotraj treh odstotkov BDP, javni dolg pa bo imel trajektorijo zniževanja pod 60 odstotkov BDP. Kot srednji rok evropska komisija predlaga štiri leta, kar je mogoče v primeru večjih neravnovesji tudi podaljšati. "Zelo preprosto povedano to pomeni, da smo na dobri poti, če je proračunski primanjkljaj manjši od rasti BDP. Smernice tudi napovedujejo strožje oziroma učinkovitejše kazni v primeru odstopanj, čeprav je iz doslej objavljenega težko razbrati, kakšne te točno bodo," pojasnjuje Marko Pahor.

Nove smernice po njegovih besedah dajejo vsakokratni vladi dovolj srednjeročne prožnosti, hkrati pa so učinkovita spodbuda za izvajanje reform. "Po moji oceni so za Slovenijo, ki je znotraj EU fiskalno precej "povprečna", predlagane spremembe dokaj ugodne. Ob tem ne gre pozabiti, da imamo v 148. členu ustave zapisano tako imenovano zlato fiskalno pravilo, ki pravi, da mora biti proračun srednjeročno uravnotežen. To je skladno s predkoronskimi maastrichtskimi kriteriji, a strožje od novega predloga smernic. Da bi vsakokratna vladajoča opcija lahko uporabila ugodnejše kriterije, bi bilo treba ustrezno spremeniti ustavo, kar pa, se bojim, nobeni politični opciji ne bo lahka naloga," pravi profesor Pahor.

 

Slovenija za čimprejšnje sprejetje usmeritev za fiskalno politiko

Na ministrstvu za finance so za Večer pojasnili, da je Evropska komisija predloge za dopolnitve pakta za stabilnost in rast ter postopka v zvezi z ugotavljanjem makroekonomskih neravnotežij oblikovala na podlagi prevladujočih mnenj, ki so se izoblikovala v preteklih razpravah o možnih smereh sprememb. Slovenija komunikacijo Evropske komisije pozdravlja, saj meni, da bi bilo treba pravila prilagoditi novim realnostim, ki so bile vzpostavljene od zadnje spremembe okvira pred desetimi leti. Pri tem vseskozi zagovarja večji poudarek na spremljanju razvoja višine dolga in manjšo težo strukturnih javnofinančnih spremenljivk, na katere država nima neposrednega vpliva, razlagajo na ministrstvu za finance. "Posledice in koristi sprememb bodo odvisne od podrobnosti nove ureditve, zato gradivo natančno preučujemo in imamo podobno kot druge države številna vprašanja, na katera bomo v naslednjih mesecih dobili odgovore v okviru poglobljene razprave med državami in Evropsko komisijo. Glede na to bomo sprejemali tudi posamezna podrobnejša stališča," so nam pojasnili na ministrstvu. Slovenija je po njihovih besedah tudi mnenja, da je treba čim prej sprejeti prihodnje usmeritve za fiskalno politiko, saj se pričakuje, da bo po letu 2023 prenehala veljati splošna odstopna klavzula od fiskalnih omejitev.

Evropska komisija je pojasnila, da bo o predložitvi zakonodajnih predlogov razmislila na podlagi razprav o predlaganih smernicah, smernice za fiskalno politiko za prihodnje obdobje pa bo ponovno pripravila v prvem četrtletju leta 2023.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?