Današnji rojstni dan Mance Košir, ki je delovala na več področjih, so v krogu njene družine in prijateljev posvetili branju in literaturi, ki se jima je zapisala v največji meri. Po Sloveniji danes poteka več literarnih dogodkov po vzoru njenih krožkov Beremo z Manco Košir, a želja je, da bi 5. marec postal vseslovenski dan branja.
Njen rojstni dan obeležujejo z naslovom Mančin dan branja, ljubezni in navdiha in kot je na dopoldanski novinarski konferenci povedal skrbnik njene literarne zapuščine Žiga Valetič, so se pobudi pridružile različne institucije v krajih od Maribora prek Raven na Koroškem do Kopra.
Ideja o praznovanju je nastala, ker je med vsemi njenimi angažmaji slovenski prostor najbolj zaznamovala s skrbjo za bralno kulturo. Pri Andragoškem centru Slovenije so namreč vrsto let obstajali bralni krožki Beremo z Manco Košir. Kot je ocenila njena hči Tina Košir, si verjetno ne bi mogli želeti lepšega praznovanja rojstnega dneva, kot da vsa Slovenija bere.
Alenka Štrukelj iz andragoškega centra je pojasnila, da krožki pri centru ne obstajajo več, vendar dediščina Mance Košir še vedno živi v nekaterih lokalnih okoljih in bi jo bilo smiselno ohraniti - po trenutnih podatkih po državi deluje 800 bralnih krožkov. Razlog za ohranitev je po ocenah pobudnikov dneva mogoče najti tudi v raziskavah. Ena od njih je raziskava o pismenosti odraslih, ki je leta 2016 pokazala, da se stopnja pismenosti pri otrocih ne izboljša, če starši ne berejo.
Raziskava Knjiga in bralci VII - Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2024, ki jo je predstavil pisatelj in urednik Andrej Blatnik, pa je pokazala, da se je slovensko branje spremenilo: manj je tistih, ki ne berejo, vendar se je močno zmanjšalo število intenzivnih bralcev in tistih, ki imajo domače knjižnice. Pokazala je tudi, da 40 odstotkov bralcev bere več v angleškem kot slovenskem jeziku.
Pobudo za današnji dan je sicer dal pravnik Marko Pavliha, ki jo je naslovil na številne organizacije. Odzvali so se posamezniki, povezani z literaturo, ki si želijo, da bi 5. marec postal slovenski dan branja pod okriljem določene nacionalne institucije.
Zapuščina Mance Košir je sicer manj kot leto dni po njeni smrti shranjena v institucijah, kot sta Narodna in univerzitetna knjižnica ter Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prva hrani njene rokopise, korespondenco in podobno, drugi njene osebne predmete in fotografije. Večji del njene knjižnice se nahaja v knjižnici v Komnu, njena besedila, kot so eseji, pesmi in kolumne, pa bodo zbrana v več knjigah, ki bodo izšle v letošnjem in naslednjem letu. Še letos bo pri založbi Goga po napovedih urednice Jelke Ciglenečki izšla obsežna avtobiografija.
