
Epidemične razmere se v Sloveniji še naprej umirjajo. V sredo so potrdili 2336 okužb z novim koronavirusom ob 2000 PCR-testih in 15.542 hitrih antigenskih testih. Na navadnih oddelkih je zaradi covida-19 hospitaliziranih 375 bolnikov, na intenzivnih oddelkih 98. Skupno pa je v državi 58.264 primerov aktivnih okužb.
Večji porast različice BA.2 je pričakovati po počitnicah
Kljub precej ugodnim trendom pa je na pohodu nova podrazličica omikrona, imenovana BA.2. Ta naj bi bila še za 30 ali celo 40 odstotkov bolj nalezljiva od predhodne omikronske različice BA.1. O tem, ali povzroča tudi hujšo obliko bolezni, so mnenja med znanstveniki deljena, vemo pa, da proti njej ne učinkujejo nekatera zdravila, ki so pri osnovni različici delovala.
Nova različica se hitro širi po celem svetu. Ponekod je že prevladujoča. Tako je denimo v Južni Afriki, Veliki Britaniji in na Danskem, kmalu bi lahko bila prevladujoča v sosednji Avstriji. Tudi pri nas zaznavamo vse več primerov. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je podrazličico omikrona BA.2 doslej potrdil pri 81 osebah. Od tega so 47 novih primerov podrazličice potrdili v zadnji seriji sekvenciranja v obdobju od 7. do 12. februarja. Da delež teh narašča, priča podatek, da so v prvem tednu januarja zaznali samo en tak primer. Ob tem je treba poudariti še, da s sekvenciranjem pregledajo le del vzorcev, zato je primerov v resnici lahko več. Pričakovati je, da bodo podatki za naslednje tedne v mesecu februarju pokazali še večji delež nove različice. V tednu po počitnicah bi se številke lahko podvojile.

Podrazličici BA.2 nekateri pravijo tudi prikriti omikron, saj jo je s testi težko odkriti. Da bi našli in nedvoumno potrdili podrazličico BA.2, morajo v laboratorijih izvesti bolj zapleteno preiskavo, imenovano gensko sekvenciranje. Ker se ta različica precej razlikuje od osnovne omikronske, si nekateri znanstveniki prizadevajo, da bi dobila svoje poimenovanje z novo grško črko. A za zdaj se še niso odločili, ali se bo to zgodilo in katera črka bi to lahko bila. BA.2 se od osnovnega omikrona razlikuje v kar 50 aminokislinah, kar je približno dvakrat toliko, kot se različice alfa, beta, gama in delta razlikujejo od prvotne, wuhanske različice koronavirusa.
Novega vala ni pričakovati
Pa ob večji kužnosti povzroča tudi hujši potek bolezni? O tem so mnenja za zdaj še deljena, a po prvih raziskavah sodeč, hujšega ni pričakovati. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji so povedali, da je raven resnosti, ko gre za tveganje hospitalizacije, pri okužbi z BA.1 in BA.2 zelo podobna. Tako namreč kaže primerjava vzorcev iz več držav. Tudi klinična študija v Južni Afriki, ki sicer še ni bila formalno objavljena, je pokazala, da novejša podrazličica omikrona ne povzroča hujše oblike bolezni kot originalni omikron.
Prikriti omikron, ki ga je s testi težko odkriti, so doslej potrdili pri 81 osebah
Drugače pa je prejšnji teden objavljena, še ne recenzirana študija japonskih znanstvenikov pokazala, da je BA.2 bolj patogena od BA.1, kar pomeni, da povzroči hujšo obliko bolezni. Ko so z obema različicama okužili hrčke, se je izkazalo, da BA.2 pri njih povzroči hujše poškodbe pljuč kot BA.1. Po še nekaterih študijah na živalih naj bi nova različica lažje prizadela dihalne poti. Podatki o hospitalizaciji pa vseeno kažejo, da je verjetnost za hospitalizacijo pri različici BA.2 le malenkost večja, medtem ko je verjetnost hujšega poteka, ki bi terjal intenzivno nego ali umetno predihavanje, pri BA.2 manjša.
Tudi Roman Jerala s Kemijskega inštituta meni, da večjih težav zaradi nove različice za zdaj ni pričakovati. Da ni razloga za večjo paniko, je dejal že pred dnevi, in da verjetno ta različica tudi ne bo prinesla novega epidemičnega vala. Po njegovih besedah bi morda trenutno stanje lahko podaljšala, ni pa pričakovati novih valov.