"To, kar se dogaja v Gazi, je v resnici humanitarna katastrofa. Obsojam to, kar se danes dogaja v Gazi," je dejal premier Robert Golob, ki je v državnem zboru danes odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev. Ko gre za izraelsko-palestinski konflikt, je Golob spomnil, da je teroristična skupina Hamas, ki predstavlja tudi oblast v Gazi, v začetku oktobra izvedla grozljiv teroristični napad na Izrael, v katerem je bilo ubitih več kot tisoč civilistov. "Njihov cilj je bil samo eden – zasejati teror in sprovocirati odziv druge strani. Nedopustno je, da so zajeli talce in da jih še vedno zadržujejo," je poudaril Golob.
"Politična rešitev za Palestino je odgovornost EU"
Po navedbah predsednika vlade ima Izrael pravico do samoobrambe, vendar pa mora ta potekati znotraj pravil mednarodnega in humanitarnega prava: "To, čemur smo danes priče, je prekoračitev pravice do samoobrambe in Slovenija je glede tega zelo jasna. Ne samo pri pozivu, naj se držijo sorazmernosti pri napadih na Gazo, mi smo zelo jasni tudi pri tem, da je treba čim prej priti do prekinitve napadov, premirja in politične rešitve." Pot do tja je po njegovem mnenju sicer še dolga, saj Zahod ni enoten pri oceni krize na Bližnjem vzhodu, bo pa morala biti mednarodna skupnost pripravljena na obdobje po koncu spopadov med Hamasom in Izraelom.
"Pri iskanju te rešitve se EU ne bo mogla izogniti svoji odgovornosti. Politična rešitev za Palestino je odgovornost EU," je zatrdil Golob in poudaril, da vsi glavni akterji na Bližnjem vzhodu trenutno delujejo proti rešitvi dveh držav. "Ko ne bo več spopadov, bo treba reči odločen ne Hamasu, odločen ne vojaški okupaciji s strani Izraela in odločen ne eksodusu oziroma izgonu Palestincev s tega območja. Edina velesila, ki lahko prispeva k temu, da se to ne uresniči, so Združeni narodi. EU in Slovenija imata znotraj delovanja Združenih narodov svojo vlogo in jo bomo tudi uporabili," je v odgovoru na vprašanje Tereze Novak (Svoboda) dejal predsednik vlade, ki je na tokratni seji odgovarjal tudi na poslanska vprašanja z novembrskega rednega zasedanja parlamenta, ko je bil zaradi zdravstvenih razlogov odsoten.
"Vlada bo sledila vsem priporočilom, ki bodo usklajena"
Ko gre za kritike delodajalcev na račun obveznega evidentiranja delovnega časa, je Golob dejal, da je bil predlog omenjenega zakona že v prejšnjem mandatu vložen na Ekonomsko-socialni svet (ESS), vendar ta v času prejšnje vlade ni deloval. Aktualna vlada je obudila socialni dialog, rešitve, ki jih vsebuje zakon, pa so lani septembra dobile soglasje sindikatov in delodajalcev, je spomnil Golob in dodal, da sta se obe strani strinjali, da je potrebno delavce zaščititi pred zlorabami pri "slabih" delodajalcih ter uvesti dodaten nadzor nad kršitelji. Zakon je bil v državnem zboru potrjen marca, prve kritike na njegov račun pa so se začele pojavljati šele ob koncu šestmesečnega predhodnega obdobja, ki je bilo namenjeno pripravi na uveljavitev zakona. "Kritik ni bilo lani, ko so bili vsi na enem mestu in ko je bil čas za usklajevanje, prav tako ne pred sprejemom zakona v državnem zboru in v petih mesecih prehodnega obdobja, ampak tik pred uveljavitvijo zakona. Te kritike so temeljile na podlagi primerov, ki so bili obravnavani po prejšnjem zakonu. Ali lahko te kritike smatramo kot dobro osnovo za ocenjevanje tega zakona? Ne," je zatrdil predsednik vlade in dodal, da je bil zakon oblikovan s soglasjem delodajalcev oziroma na njihovo pobudo.
Če se bo izkazalo, da zakon potrebuje nekatere spremembe, se bo rešitve iskalo skozi socialni dialog, je v svojem odgovoru na vprašanji Suzane Lep Šimenko (SDS) in Janeza Ciglerja Kraja (NSi) poudaril predsednik vlade: "Čisto mogoče je, da se bo izkazalo, da se na nekaterih področjih tega zakona na ta način ne da izvajati in da potrebuje prilagoditve." Na prvi seji ESS po novem letu bodo po njegovih besedah delojemalci in delodajalci lahko opozorili na težave in ovire ter predlagali tudi priporočila, na katerih točkah bi bilo zakon mogoče izboljšati: "Vlada bo sledila vsem priporočilom, ki bodo usklajena, ker nima nobenega namena, da takrat, ko se najdejo rešitve v skupnem interesu, to kakorkoli zavira." Kot je opozoril Golob, pa v času obravnave zakona nihče od tistih, ki danes najbolj glasno nasprotujejo zakonu, ni čutil potrebe, da se oglasi: "To največ pove o tem, kako iskreni so tisti, ki pravijo, da je s tem zakonom vse narobe. Govoriti, da je ta zakon nastal enostransko, pri čemer je bil kot edini potrjen na ESS in ni dobil veta državnega sveta, je zavajanje ljudi."
Golob za zamejitev kratkoročnega oddajanja nepremičnin za turizem
Premier Golob je v parlamentu med drugim poudaril, da vlada nikakor ni pozabila na upokojence. Kot dokaz za to je omenil nedavno sprejeto pokojninsko novelo, ki izboljšuje položaj najbolj šibkih skupin upokojencev, ki so delovni invalidi in vdove oziroma vdovci. Novela med drugim vpeljuje tudi institut zagotovljene vdovske pokojnine, je v odgovoru na vprašanje poslanca Zvonka Černača (SDS) dejal Golob. Predsednik vlade je kot enega od dejavnikov za dvigovanje življenjskih stroškov v Sloveniji označil tudi dogajanje na nepremičninskem trgu. "Ključno je, da se pripravi ukrepe, s katerimi bomo zamejili to, da kratkoročno oddajanje nepremičnin v turistični namen napihuje cene za vse. Regulacija je nujna," je v odgovoru na poslansko vprašanje Janija Prednika (SD) izpostavil Golob. (STA)
Interventni zakon kot prvi korak v smeri zdravstvene reforme
Golob je v odgovoru na vprašanje Branka Grimsa (SDS) v povezavi z ukrepi zaradi povečanega števila nezakonitih migrantov dejal, da je vprašanje ilegalnih migracij skupen evropski izziv. Po njegovih besedah je letos v Evropo zakonito vstopilo več kot tri milijone tujcev, ki iščejo delo v EU, migrantov, ki so nezakonito prestopili mejo, pa je bilo tristo tisoč oziroma manj kot desetina. Golob je ocenil, da je strategijo skupnega delovanja na ravni EU najboljše opisala predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen v pismu Evropskemu svetu, v katerem je izpostavila, da je potrebno problem migracij reševati skupaj z državami izvora za to, da se migrante zajame, še preden zapustijo svojo državo in preden so prisiljeni, da pri tem sodelujejo s kriminalnimi združbami in tihotapci. "Preden zapadejo v njihovo mrežo, jih je treba zajeti ter prilagoditi na evropsko kulturo in vrednote ter jim nato omogočiti legalno migracijo," je pojasnil Golob in dodal, da je bila slovenska policija v letošnjem letu zelo uspešna v boju proti tihotapskim mrežam. Na vprašanje Ive Dimic (NSi), kaj bo vlada storila za boljšo integracijo otrok brez znanja slovenščine v izobraževalnem sistemu, pa je Golob odgovoril, da so bile nedavno sprejete strategija integracije tujcev in spremembe zakona o tujcih z namenom, da bi skozi jezikovne tečaje pospešili poznavanje slovenskega jezika pri tujcih.
Prednostna naloga vlade ostaja tudi področje zdravstva, je v odgovoru na vprašanje Vide Čadonič Špelič (NSi) poudaril Golob. Zdravstvena reforma se po njegovih besedah izvaja, prejšnji teden sprejeti zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu pa je prvi korak v mandatu nove zdravstvene ministrice Valentine Prevolnik Rupel v smeri zdravstvene reforme, je dejal premier. ZZZS bo po njegovih besedah na podlagi omenjenega zakona pripravil svoj finančni načrt, ki bo moral bolj upoštevati prizadevanja za skrajševanje čakalnih vrst. "Če ne bomo prilagodili programov financiranja javnega zdravstva temu, da se bodo te vrste začele skrajševati, se ne bodo same od sebe nikoli skrajšale," je povedal Golob. Ko bo program zdravstvene zavarovalnice pripravljen, bo vlada po njegovih napovedih sprejela tudi uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, s katero bomo začeli dejansko odpravljati vzroke za nedopustne čakalne vrste, je še zagotovil Golob in dodal, da bo šla zdravstvena reforma v smeri krepitve javnega zdravstvenega sistema.
