Reorganizacija vlade, kot so jo s spremembami zakona o vladi načrtovali v koalicijskem trojčku Svoboda, SD in Levica, prinaša ustanovitev treh novih ministrstev, in sicer ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter ministrstva za solidarno prihodnost. Ob tem se štirim dosedanjim ministrstvom spreminjajo delovna področja, dve vladni službi pa se bosta preoblikovali v ministrstvo. Vlada bo po novem sestavljalo 19 ministrstev in en vladni urad,
Deveterica novih ministrov je že zaprisegla pred državnim zborom. Novi minister za vzgojo in izobraževanje je Darjo Felda, dosedanji minister za izobraževanje Igor Papič je od danes minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ministrica za digitalno preobrazbo je postala Emilija Stojmenova Duh, minister za naravne vire in prostor je Uroš Brežan, ministrica za infrastrukturo je postala Alenka Bratušek, Aleksander Jevšek je minister za kohezijo in regionalni razvoj, Simon Maljevac pa je postal minister za solidarno prihodnost. Matjaž Han je bil potrjen za ministra za gospodarstvo, turizem in šport, Bojan Kumer pa je odslej minister za okolje, podnebje in energijo.
Golob: Enotnost koalicije izhaja iz skupnih ciljev in vrednot
"To je vlada, na katero smo v resnici čakali vse od prvega junija do danes. Zagotovo to čakanje ni bilo ne potrebno ne v korist države, pa vendar smo bili prisiljeni pravico, da oblikujemo vlado po lastni meri, potrjevati na referendumu. Danes je nova vlada tukaj, vsi ministri in ministrice, ki so bili predvideni že pred junijem, so bili danes potrjeni. To pomeni, da je bil predlog že takrat premišljen in naravnan dolgoročno," je po imenovanju in zaprisegi ministrov dejal predsednik vlade Robert Golob. Po njegovih besedah so se za ustanovitev treh novih ministrstev odločili zaradi soočenja z izzivi stanovanjske politike in dolgotrajne oskrbe, šolstva in vzgoje ter podnebnih sprememb.
"Ponosen sem na to, da je vlada že do zdaj kljub različnim pogledom marsikdaj delala enotno, da koalicija deluje enotno, kar se je ponovno pokazalo tudi danes in kar se kaže praktično na vsakem glasovanju v parlamentu," je poudaril Golob, ki je spomnil, da je včeraj vseh 53 poslancev Svobode, SD in Levice podpisalo zavezo za pristop k zdravstveni reformi. "Ta enotnost ne izhaja iz discipline, ampak iz skupnih vrednot in ciljev. Dokler bomo delili iste vrednote in iste cilje, bomo lahko to enotnost vzdrževali. Prepričan sem, da bo tako cel mandat, mogoče celo tudi naslednji," je povedal premier in dodal, da ostajajo enotni tudi v zavezi, da bodo državo po dolgih letih in desetletjih končno spravili na pot reform, ki jo bodo modernizirale.
Med novimi državnimi sekretarji tudi Andreja Katič in Andrej Rajh
Vlada se je po zaprisegi ministrov sestala na seji, na kateri so imenovali državne sekretarje na nova ministrstva kot tudi na ministrstva s spremenjenimi delovnimi področji. Med bolj znanimi novimi imeni sta nekdanja obrambna in pravosodna ministrica iz vrst SD Andreja Katič, ki se je kot nova državna sekretarka pridružila ekipi kohezijskega ministra Aleksandra Jevška, in nekdanji poslanec SAB Andrej Rajh, ki si ga je ob sebi zaželela ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Je pa do zamenjave državnih sekretarjev prišlo na pravosodnem ministrstvu, ki ga vodi Dominika Švarc Pipan. Vlada je namreč s tega položaja z 31. januarjem razrešila Sebastjana Zbičajnika, za državno sekretarko pa je s prvim februarjem imenovala Valerijo Jelen Kosi.
"Na vlado nismo prišli, da bomo tekmovali v všečnosti ukrepov"
Javnomnenjske ankete sicer po skoraj osmih mesecih, odkar je Golobova vlada nastopila mandat, kažejo njen prvi resen padec priljubljenosti. Golob je glede tega dejal, da je po njegovih podatkih podpora vladi še vedno več kot 50-odstotna, raste pa delež neopredeljenih. "Smo v težkih časih, ki zahtevajo tudi nepriljubljene rešitve. Reforme, ki prihajajo, so tudi ene od takih, ampak nismo prišli na vlado, da bomo tekmovali v všečnosti naših ukrepov. Ključna bo presoja državljank in državljanov ob koncu mandata, takrat se bodo pod črto odločili, ali je bila vlada pri svojem delu uspešna ali neuspešna," je poudaril Golob.
Da bodo nova ministrstva postala polno operativna in da bodo dobila proračunska sredstva, bo morala koalicija v nadaljevanju spremeniti zakon o državni upravi, potreben pa bo tudi sprejem rebalansa proračuna. Golob je dejal, da rebalansa proračuna v kratkem še ne pričakuje in da bo to stvar meseca ali dveh. Logistična in operativna opravila z oblikovanjem novih ministrstev pa bodo po njegovih besedah izvedena v doglednem času. "Na noben način zaradi logistike in operative ne bo trpelo delo vlade na reformah," je dodal Golob.
Godec: Prišlo je do revanšizma do prejšnje vlade
V opoziciji so bili pričakovano kritični do reorganizacije in dela vlade v zadnjih osmih mesecih. "Lahko ugotovimo, da so glavne prioritete koalicije in vlade udobni ministrski in ostali fotelji, številna koriščenja privilegijev na račun davkoplačevalcev, zasebna in humanitarna svetovanja o varovanju predsednika vlade in ministrov, skorajda vsakodnevni kadrovski cunami s strankami in družinskimi povezavami v ospredju, vsebina pa je ostala nekje daleč v ozadju," je menila vodja poslancev SDS Jelka Godec. V SDS po njenih besedah ugotavljajo, da je v zadnjih osmih mesecih prišlo tudi do neke vrste "revanšizma" do prejšnje Janševe vlade oziroma do vseh tistih odločitev, ki jih je slednja sprejela v dobro državljanov.
"In kaj je največji dosežek vlade kot celote? To, da Slovenija postaja rekorderka po številu ministrstev? 24. aprila so volivci nedvomno in odločno pokazali vrata nekaterim strankam, torej SAB in LMŠ, ki niso prestopile praga državnega zbora, so pa nekateri prišli nazaj skozi druga vrata, dobili mesta kot ministri in državni sekretarji oziroma bodo danes verjetno potrjeni," je povedala Godec in izrazila upanje, da bo vlada z novimi ministri v reformnem letu počasi vendarle začela delati in se posvečati vsebini za dobro državljanov in države.
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je ocenila, da so pred Slovenijo in Evropo zahtevni izzivi, zato potrebujemo trdno in stabilno vlado, ki jo bodo sestavljali izkušeni ministri, ki so hkrati tudi strokovnjaki na svojih področjih: "Sprašujemo se, ali smo po osmih mesecih delovanja tako vlado dobili, ali jo bomo dobili danes, ko bo razširjena z novimi ministri. V NSi se bojimo, da ne." Kot je poudarila, v NSi menijo, da vlada na nekaterih področjih ni delovala v korist ljudi. "Zvišala je nove davke, s tem je znižala plače, kaos v zdravstvu se je povečal, pomoč pri draginji energentov in hrane je počasna. To je slab signal in tudi slabo sporočilo za gospodarstvo, navsezadnje pa tudi za državljane, ki v resnici ne vedo, kdaj in kaj jih čaka," je dejala Čadonič Špelič in dodala, da vlada z več ministrstvi zagotovo ne bo dosegla večje učinkovitosti.
Sajovic: Reorganizacija vlade je nujna zaradi reform
V koaliciji so bili s širitvijo vlade zadovoljni. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je dejal, da lista kandidatov za ministre izraža iskreno željo vlade, da svoje že doslej uspešno delo naredi še bolj učinkovito. "Današnja rekonstrukcija vlade bo njeno operativnost samo še povečala. Je nujna, saj ministrski zbor v letošnjem letu po vseh uspešnih interventnih ukrepih čaka zahtevno oblikovanje obljubljenih reform," je poudaril Sajovic in zavrnil očitke, da bodo z ustanovitvijo novih ministrstev nastali novi stroški ter da večje število ministrstev prinaša zmedo in slabšo učinkovitost delovanja vlade.
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je dejal, da še nobeni vladi ni bilo treba tako dolgo čakati na popolnitev ekipe, hkrati pa da še nobena vlada ni imela tako široke legitimnosti, da se organizira na predviden način, saj je bil zakon o vladi novembra potrjen na referendumu: "Nova, drugačna organizacija vlade je posledica programov in sporazuma treh koalicijskih strank, ki si želimo vlado organizirati tako, da bomo lahko izvedli ambiciozne načrte, za katere smo dobili mandat volivk in volivcev." Vodja poslancev Levica Matej Tašner Vatovec je med novimi resorji izpostavil tudi ministrstvo za solidarno prihodnost, ki bo imelo nalogo postaviti desetletja zanemarjeno stanovanjsko politiko in reformirati področje dolgotrajne oskrbe.
