"Presenečena sem, da se še vedno pogovarjamo o definiciji prekarnosti," je dejala dr. Nataša Dernovšček Hafner iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa po otvoritvenem delu posveta v državnem svetu, ki ga je ta organiziral skupaj z ministrstvom za delo. Služil je tudi kot druga seja januarja imenovane medresorske skupine za oblikovanje ukrepov zoper prekarizacijo dela. Raziskovalka, ki se ukvarja z zdravjem pri delu, je naštevala strokovne publikacije, ki so v Sloveniji v zadnjih letih bile izdane o prekarnosti. Prispevki raziskovalcev in sindikalistk, ki so sledili, so jasno sporočali, da znanje že obstaja in so že oblikovani tudi predlogi ukrepov, kako bi lahko zaščitili najšibkejše in naslovili vse večjo negotovost dela.
Delodajalci zlorabljajo oblike dela kot poslovni model za nižanje stroškov
V iskanju prekarnosti
"Menimo, da so izhodišča raziskave pravilna," je Jože Smole, generalni sekretar združenja delodajalcev, pohvalil, kako je zastavljena multidisciplinarna analiza prekarnega dela, ki jo izvaja Inštitut za delo pri ljubljanski Pravni fakulteti. Ta bo po pojasnilih Katarine Kresal Šoltes temeljila na razvrstitvi tveganosti prekarnega dela, upoštevajoč sedem meril. Državni svetnik in predstavnik delodajalcev obrti in podjetnikov Igor Antauer pa je danes dejal, da ni razlike, ali je delovnih inšpektorjev 60 ali 360. Priznal je, da je prekarnost sicer lahko nelojalna konkurenca delodajalcem, ki ne zlorabljajo zakonodaje, in redno zaposlenim delavcem, a si še ni povsem na jasnem, kaj prekarnost sploh pomeni.
