Kot predsednik Stranke mladih – Zeleni Evrope čutim moralno obvezo in državljansko dolžnost, da z Vami in javnostjo delim stališče glede vloge Slovenije v obrambni politiki Evropske unije v upanju, da se boste vsaj z veliko večino zapisanega tudi strinjali in takšno stališče zagovarjali.
Uvodoma je treba upoštevati zemljepisni položaj Slovenije, na podlagi katerega ugotovimo, da bi bila Slovenija v kakršnem koli vojaškem spopadu zaledna država, pa naj gre za napad Rusije s severa in vzhoda, napad ZDA z Atlantika oziroma zahoda ali napad kakšne afriške države ali skupine teh preko Sredozemlja oziroma juga.
Ob razumevanju zemljepisnega položaja zgolj z logičnim sklepanjem ugotovimo, da bi prihod sovražne vojske na slovensko mejo z veliko verjetnostjo pomenil, da je vojna izgubljena, in potem je popolnoma nepomembno, ali imamo 10, 100 ali 1000 oklepnikov.
Na drugi strani pa lahko ima Slovenija kot zaledna država nadvse pomembno vlogo, saj lahko v zaledju, daleč od morebitnih spopadov, skrbi za proizvodnjo obutve, oblačil, različne opreme in predvsem hrane ter zagotavlja številne servisne dejavnosti, dodatno pa lahko slovensko zdravstvo skrbi za oskrbovanje poškodovanih.
Ob upoštevanju navedenega Slovenija z nakupi orožja v ničemer ne bi prispevala k večji varnosti in odpornosti Evropske unije, zelo pa bi prispevala z razvojem podporne, predvsem prehranske industrije, vključno z razvojem ekološkega kmetijstva, kakovostne in močne servisne dejavnosti ter z zgledno urejenim zdravstvenim sistemom.
Zato Vas vljudno prosim, da pri pogovorih glede vloge Slovenije v obrambni politiki EU sporočite predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, da naj Evropska unija zagotovi ustrezna nepovratna sredstva za vlaganje v okolju prijazno prehransko in drugo industrijo, za razvoj ekološkega kmetijstva, za prenovo zdravstvenega sistema in za spodbujanje servisnih dejavnosti ter seveda za takojšnjo posodobitev železniške infrastrukture, s pomočjo katere bi svoje naloge zaledne države v morebitnem vojaškem spopadu uspešno opravljali.
Tako Vas vljudno prosim, da se namesto za kredite in nepovratna sredstva za bombe in topove dogovorite za nepovratna sredstva, namenjena za razvoj izobraževanja novih kadrov, vključno s štipendijami, investicije v prehransko in drugo industrijo, investicije v servisne dejavnosti, zdravstvo in nenazadnje nepovratna sredstva za popolno posodobitev železniške infrastrukture.
Tak predlog pa ni le koristen za Evropsko unijo in Slovenijo, ampak tudi preizkus, ali je predsednica Evropske komisije iskrena, ko govori o vlaganju v varnost Evropske unije. Moj dvom o iskrenosti namenov predsednice Evropske komisije temelji na izkušnji iz časa covida, ko je psihoza glede nevarnosti čudežno prenehala, ko so bile podpisane pogodbe o nabavi cepiv, ki smo jih nato sicer precej zavrgli zaradi pretečenega roka trajanja.
Če je namen Evropske unije in predsednice Evropske komisije iskren, bo tak predlog zagotovo podprla in dodatno uredila, da se nemudoma podpišejo pogodbe med slovenskimi podjetji in vojskami vsaj nekaterih večjih držav članic Evropske unije z namenom, da bodo prehranski in tudi drugi izdelki na voljo tudi ob morebitnem vojaškem spopadu na tleh Evropske unije.
Če pa je namen drugačen in bi morda z nakupom orožja zgolj reševali kakšno industrijsko panogo katere od večjih držav Evropske unije, pa Slovenija pri tem ne more in ne sme sodelovati, saj smo bili že enkrat nasmoljeni, ko smo pod pretvezo pomoči Grčiji dejansko pomagali nemškim, francoskim in drugim bankam, ki so brez ustreznih jamstev kreditirale Grčijo, seveda za nakupe iz teh istih držav.
Za konec le upam, da stališče pade na plodna tla in pomaga pri učvrstitvi vloge Slovenije kot pomembne zaledne države ob kakršnem koli vojaškem spopadu.
Igor Jurišič, predsednik Stranke mladih – Zeleni Evrope
