Predsednik republike Borut Pahor bo za kandidata za sodnika ustavnega sodišča državnemu zboru predlagal izr. člana SAZU zasl. prof. dr. dr. Janeza Kranjca.
S tem prvokategorniškim imenom bo, po enem letu kalvarije z imeni, ki ali niso dobila zadostne podpore v parlamentu ali pa so kandidati kandidaturo umaknili, poskušal prekiniti iskanje predvidoma zadnjega člana ustavnega sodišča v svoji predsedniški desetletki.
Da bo pritisnil na zavoro in očitno le spet uporabil možnost, da predlaga, kakor mu dovoljuje tukajšnji pravni okvir, ugledno ime mimo prijav na pozive - to je predsednik naredil (pre)redko, je nakazal že konec lanskega leta.
Vodje poslanskih skupin državnega zbora Pahor v teh dneh seznanja s svojim predlogom, da namerava predlagati enega najuglednejših pravnih strokovnjakov pri nas, akademika, zaslužnega profesorja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, so sporočili iz predsednikovega urada.
K možnosti kandidiranja je 72-letnega prof. dr. Kranjca, avtoriteto rimskega prava in pravne zgodovine pri nas, torej povabil predsednik republike. Tako je ravnal tudi v primeru akademika prof. dr. Marijana Pavčnika in nazadnje, leta 2017, sedanjega predsednika ustavnega sodišča prof. dr. Rajka Kneza.
Predsednik Pahor bo vodje poslanskih skupin skušal pridobiti za razumevanje, da se postopek za izvolitev kandidata Kranjca izpelje tako, da nastopi svoj mandat v oktobru tega leta, ker prej zaradi drugih obveznosti tega položaja ne more prevzeti, še javljajo od Pahorja, očitno gre za zaključek tekočega študijskega leta. Kranjc ta čas na Univerzi v Ljubljani vodi komisijo za etična vprašanja. Več mandatov je bil dekan ali prodekan ljubljanske Pravne fakultete.
Predsednik republike se bo z vodji poslanskih skupin posvetoval predvidoma konec prihodnjega tedna.
Ko je to naredil nazadnje, marca, je v državnem zboru, pri vodjih poslanskih skupin, sicer testiral dve drugi imeni: sodnika in kazenskega pravnika iz Maribora dr. Zlatka Dežmana in tudi Mariborčana dr. Sebastiana Nerada, generalnega sekretarja ustavnega sodišča. A je bilo jasno, da bo težko prišel do potrebnih vsaj 46 glasov poslancev, ki o predlogu predsednika republike nazadnje glasujejo.
Mandat ustavnega sodnika je devetletni in nima ponovitve.
Do izvolitve novega člana slovenskega ustavnega sodišča je v "podaljšku", da v ustavnosodniški deveterici ni luknje, ustavna sodnica dr. Dunja Jadek Pensa, ki se ji je devetletni mandat zaključil poleti 2020.
