Po lanskem turistično uspešnem letu, sicer zlasti na račun projekta Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorica 2025, si tamkajšnji turistični delavci tudi letos obetajo dobre rezultate. Kaj vse pripravljajo do poletja in kaj je mogoče početi vse leto, so predstavili na dogodku Skok v Rajsko dolino. Erika Lojk, direktorica Javnega zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina, izpostavlja, da se pri tem opirajo zlasti na bogate izkušnje in dobre vsebine lokalnih društev in vseh akterjev, ki ohranjajo dediščino in imajo dobre produkte. "Spodbujamo, sodelujemo pri oglaševanju, promociji, vključujemo v naše aktivnosti vse dobre vsebine," je dodala. Številke, ki so si jih zadali, so zelo optimistične, lani so imeli 303.000 prenočitev. Letos želijo to povečati, in sicer za štiri odstotke.
V zadnjih letih se kraji, med njimi je največji Ajdovščina, sledi Vipava, vse bolj opirajo na turistični potencial, ki je bil doslej v senci bogate industrijske tradicije. Velike industrije sicer ni več, a mesto še zmeraj slovi po inovativnih in prodornih podjetjih. Pipistrel je gotovo najbolj napreden proizvajalec ultra lahkih in električnih letal na svetu. Omeniti je treba še veliki živilski podjetji s prav tako dolgo dediščino Mlinotest in Fructal, ob teh pa so seveda še številna druga podjetja, ki mestu s športnim letališčem še zmeraj dajejo podjetniški značaj.
Več kot le industrija
Toda zgodba Vipavske doline se tu ne konča. Lokalni predstavniki se vse bolj zavedajo potenciala turizma, ki ne nazadnje prav tako prinaša prihodke v regijo. Turistični delavci so tako za letos ob tradicionalni ponudbi pripravili tudi novosti. Razvili so nov turistični produkt, namenjen predvsem ljubiteljem zgodovine. Ajdovščino lahko namreč spoznate na posebnem vodenju skozi rimsko zgodbo. Kaj je videti, je na kratkem vodenju od zbornega mesta pri TIC Ajdovščina popeljala in razložila vodnica Irena Marc: "Sprehodimo se po ostankih nekdanje rimske Castre, kjer se vidijo ostanki vsakdanjega življenja, torej rimske terme in hiše, kakor tudi vojaški predeli, kot je principij, in vojaška bivališča, ostanke dvanajst metrov široke ceste in pa seveda tudi obzidja z nekdanjimi stolpi."
Leta 394 se je v bližini današnje Ajdovščine odvila znamenita bitka pri Frigidu (bitka pri mrzli reki), ki je po zmagi rimskega cesarja Teodozija I. pomembno vplivala na širjenje krščanstva po celotni Evropi in ga utrdila. A že pred bitko je bila tam mogočna rimska utrdba Castra ad Fluvium Frigidum (utrdba ob Mrzli reki), ki je bila del obrambnega rimskega cesarstva. Varovali so pomembne poti med Italijo in notranjostjo imperija, kar pojasnjuje, zakaj je prav ta prostor postal prizorišče odločilnega spopada.
Zanimive pričevalce, najdbe o življenju Rimljanov si lahko ogledate v Muzejski zbirki Ajdovščina. Na spletu je na ogled tudi 3D-rekonstrukcija nekdanje Castre glede na današnjo podobo mesta. Ohranjajo pa to dediščino tudi z uprizarjanjem bitke in pripravljanjem raznih dogodkov. Tudi nas je med kratkim sprehodom skozi mesto spremljal rimski vojak, ki je pojasnil, kako je potekalo življenje znotraj takšnih rimskih utrdb. Vojaki so morali obvladati marsikaj, ne le gradnje cest, po čemer jih še danes najbolj omenjamo, tudi številna obrtniška dela in spretnosti, da so si izdelali ali popravili obutev, skrbeti so morali za brezhibnost orožja in pod
obno. Spremljali so jih tudi drugi mojstri. Na rimskih trgih oziroma forumih se je tudi trgovalo, za kar so pobirali tudi svoje deleže.
Znotraj rimskega obzidja se je v Ajdovščini kasneje razvilo strnjeno srednjeveško naselje z ozkimi ulicami, ki so se ohranile vse do danes. Staro mestno jedro danes zaokrožajo meščanske hiše iz 19. stoletja, ko je mesto doživljalo gospodarski razcvet. Zanimivost v središču mesta je Trg 1. slovenske vlade – prve povojne vlade na Slovenskem, ustanovljene leta 1945 v Ajdovščini. Na tem trgu so sicer predstavljene tudi izkopanine z rekonstruiranim rimskim stolpom.
Omenjen vodeni ogled, ki je torej novost v turistični ponudbi, traja okoli dve uri. Navezuje se tudi na Festival poznoantične kulture Ad Fluvium Frigidum, ki je letos na sporedu 20. in 21. junija. Ta združuje uprizoritelje rimske dediščine iz različnih držav. Obiskovalci se lahko seznanijo z rimskim vsakdanjim življenjem, obiščejo pravi rimski tabor, se udeležijo delavnic, kjer spoznajo rimsko vojaško opremo, hrano in igre ter si ogledajo spektakularne uprizoritve. Tudi veliko, že omenjeno, bitko uprizorijo. In pri vsem tem ni vstopnine za dogodke. Delček tega, kako poteka vojskovanje, smo bili deležni tudi, ko sta se sredi polja z mečem "udarila" dva vojaka.
Improvizirano bojišče pri hrastu je bilo tudi izhodišče našega pohoda, s katerim smo izkusili del pohoda Obelix, ki ga sicer pripravljajo v okviru dogodka Ultra trail Vipava Valley. Ta je prejšnji konec tedna (med 24. in 26. aprilom) v Vipavsko dolino znova pritegnil množico tekačev. Tako tistih ta "resnih", ki zagrizejo v najdaljše razdalje (160 in 110 kilometrov), kakor njihovih spremljevalcev in drugih, ki sodelujejo pri sedaj že uveljavljenem dogodku na krajših razdaljah. "Prav za spremljevalce tekačev smo tudi pripravili netekmovalni pohod Obelix – Hike & Wine, na katerem udeleženci pokušajo lokalna vina in druge lokalne kulinarične dobrote," je povedal Boštjan Mikuž iz Športnega društva Ultra. Pot vodi skozi slikovite vinograde in ob poljih, travnikih, od koder se ponujajo lepi razgledi na Ajdovščino in hribe nad njo. Prav te, tako imenovane Outdoor aktivnosti, so velik generator obiska in prenočitev v tej turistični destinaciji. Od pohodov do kolesarjenj različnih zahtevnosti so na voljo, informacije o vseh so na voljo tako na spletnih straneh kakor v TIC, kjer je na voljo tudi veliko gradiva in kolesarske karte oziroma opisane pohodniške poti.
Zgodovina za obzidjem
Mi smo opravili pot do Vipavskega Križa, kjer so nam prav tako pripravili degustacijo. Vinarska družina Žorž ima sicer svoj domicil v Slapu pri Vipavi, na Vipavskem Križu pa so pred kratkim prevzeli gostinski lokal in ga temeljito prenovili. Poleg svojih vin, med njimi seveda tudi avtohtono sorto zelen, ponujajo tudi druge pijače in prigrizke. Sicer pa je ta vasica pomemben zgodovinski kraj. Hrib, na katerem leži, je bil naseljen že v predrimskih časih. Konec 15. stoletja so zgradili štiristolpni grad in leta 1483 so ga Goriški grofje obdali z obzidjem zaradi nevarnosti turških vpadov. Leta 1507 je Vipavski Križ dobil tržne pravice, nato so ga Habsburžani celo povzdignili v mesto. Posestvo so v 17. stoletju kupili Attemsi in leta 1636 dali zgraditi kapucinski samostan, v katerem je živel in deloval sloviti pridigar Janez Svetokriški. Samostanska knjižnica še danes hrani njegova originalna knjižna dela in druga stara dela neprecenljive vrednosti.
Večina zgradb je spomeniško zaščitena, stisnjene so v zavetje obzidja, sprehod vrne v daljne čase. V enem delu, še ohranjenega nekdanjega grajskega poslopja, je danes osnovna šola, zato se je tudi med našim obiskom tam razlegal živahen živžav otrok. Ohranjena in pripravna za razne dogodke pa je tudi več sto let stara grajska klet. V njej so ob tej priložnosti priredili še novinarsko konferenco s predstavitvijo aktivnosti in dogodkom. Dodajmo, da si je mogoče kraj in samostan ogledati tudi z vodstvom, na katerem slišite številne zanimivosti o življenju v vasi, tudi kapucinov danes in nekoč. Domačin Patrik Zgonik rad popelje in razloži, ima namreč vse v malem prstu, prireja in že sedaj vabi tudi na Festival vina zelen, ki bo 13. junija v Vipavskem Križu.
Brez testenin ne gre
Po okrepčilu s tipično joto (s kislim zeljem, ne repo) je sledila naša pot nazaj v Ajdovščino. Mi smo sedli na avtobus, udeleženci pohoda Obelix to opravijo peš. V tem mestu vsekakor velja opozoriti še na tri galerije. Najbolj poznana je Pilonova, ki hrani večji del bogatega opusa domačina, priznanega slikarja in fotografa Vena Pilona, in v kateri redno prirejajo tudi razstave drugih ustvarjalcev.
Sicer pa velja ob vrhunskih vinih omeniti še lokalne brezalkoholne pijače. Ne le Fructalovih sokov, ampak dobite tam tudi prav posebno sodavico pašareto, ki jo po lastnem receptu družina Grum izdeluje že več kot 110 let. Lokalni proizvajalci pa se vključujejo tudi v tradicionalne dogodke. Mlinotest z društvi pripravlja Festival testenin Pašta fešta, na katerem se predstavljajo tako kuharski mojstri, chefi, kakor domača društva v pripravi testenin. Ob spremljevalnem programu je na stojnicah mogoče pokušati več kot sto različnih okusov testenin. Letos bo 23. maja na Lavričevem trgu v Ajdovščini. Kadarkoli v letu pa je v slaščičarni in prodajalnici Hiša kruha na voljo posebna slaščica, in sicer pašta krema, to je kremna rezina brez smetane. Da bi torej iz teh krajev odšli lačni in žejni, je skorajda nemogoče.
