Vlada še ni dala soglasja k razpisu za vpis na fakultete za študijsko leto 2021/22 in za zdaj tudi ni jasno, kdaj bo to storila. Tako rektorji kot dekani javnih in zasebnih univerz in fakultet, ki so se danes udeležili posveta o vpisu v študijske programe na Brdu pri Kranju, so vlado pozvali, naj to čim prej stori, saj da vsak dan odlašanja prinaša dodatne stiske letošnjim maturantom. A dokončnega odgovora, kdaj naj bi dobili soglasje za razpis za vpis, ki, tako ministrica za izobraževanje Simona Kustec, predvideva 16.155 vpisnih mest v prvi letnik za slovenske državljane in državljane drugih članic EU in še 2365 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in državljane držav izven EU, na posvetu niso dobili. Predsednik vlade Janez Janša, ki je potrdil, da je vlada obravnavo že začela, a jo zaradi omenjenega posveta prekinila, je dejal le, da točko obravnavajo na najhitrejši možen način po rednem postopku.
O goski, ki nese zlata jajca
V uvodu je predsednik vlade zanikal, da bi vlada poskušala s posegi v število razpisnih mest uvesti usmerjeno izobraževanje, vendar pa je treba na področjih, ki jih Slovenija najbolj potrebuje, omogočiti večje število razpisanih mest. "Imamo izrazit manko določenih poklicev, izrazit interes za njihov študij, a ga ne omogočamo," je dejal Janša in pri tem navedel medicino, zdravstveno varstvo, socialno varstvo, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Da je seveda mogoče povečati vpis na medicino tudi na 300 mest, mu je odvrnil rektor ljubljanske univerze Igor Papič. A če želimo povečati vpis na medicino, potrebujemo novo medicinsko fakulteto in dodaten profesorski kader, ki ga ni.
Brez izboljšanja pogojev ne bo mogoče ustaviti bega možganov
Podobno pa je tudi z nekaterimi drugimi fakultetami, je pojasnil in zanikal navedbe ministra za gospodarski razvoj Zdravka Počivalška, da so naše univerze bistveno manj kvalitetne od tistih v Nemčiji in naš izobraževalni sistem manj učinkovito pokriva potrebe gospodarstva, kot jih nemški in avstrijski. "Smo med tremi odstotki najboljših univerz na svetu. Če nas že primerjate z Nemčijo, pa tam univerze dobijo na profesorja in študenta 100-krat več sredstev, kot jih dobimo mi, zato smo pri nas ekstremno uspešni," je dejal Papič in visoko šolstvo primerjal z gosjo, ki nosi zlata jajca, "mi pa pričakujemo, da jih bo, čeprav podhranjena, nosila še več". Tudi mariborski rektor Zdravko Kačič je opozoril, da brez izboljšanja pogojev tako za zaposlene na fakultetah kot tudi plače nasploh ne bo mogoče ustaviti bega možganov, potem ko izobrazimo ljudi. Prav tako pa strateškemu razmisleku o visokem šolstvu ne pomagajo številni dokumenti, ki ostajajo mrtva črka na papirju in zgolj 0,6 odstotka BDP za to področje. Da je sistem finančno podhranjen, je pritegnil Matej Avbelj z Nove univerze, ki je poudaril, da je nujna razprava o problemih visokega šolstva, in to najprej znotraj akademske sfere, in pri tem javne univerze obtožil zbirokratiziranosti, zaprtosti in nepotizma ter da v javnosti zasebne fakultete prikazujejo kot glavni problem visokega šolstva.
Le toliko mest, kot jih dejansko potrebujemo
Tako kot predstavniki univerz so tudi gospodarstveniki izpostavili nujo po dialogu za večjo konkurenčnost, pri čemer v gospodarstvu izpostavljajo, da je treba razpisati le toliko mest na fakultetah, kot jih dejansko potrebujemo. "Producira se več študentov, kot jih dejansko potrebujemo," je povedal Boštjan Gorjup iz BSH hišni aparati Nazarje. Srečko Meh iz Obrtno-podjetniške zbornice pa je pozval k temu, da se ponovno uvede vajeniški sistem, srednješolskemu poklicnemu izobraževanju pa da večjo veljavo. Kajti to so poklici, ki jih zelo potrebujemo, je ocenil.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
