Z imenom Alenka Šelih sem se prvič srečala v knjižici, kjer sem našla prvo čestitko, ko sem rodila Alena." Bilo je leto 1999. Ivanka Šošter se še danes po desetletjih članstva in delovanja v društvu Downov sindrom Slovenije spomni zapisa na začetku knjižice, ki jo je dobila v porodnišnici: "Čestitamo vam za vašega otroka." V knjižici je našla informacije o pravicah in možnostih, ki so se v naslednjih mesecih in letih izkazale za ključne. "Brez informacij v tej knjižici ne bi vedela, da lahko pri treh mesecih zahtevam, da začne moj otrok obiskovati logopeda. Ne bi imela znanja, da bi se znala zoperstaviti diskriminaciji in predsodkom," pojasni.
Knjižica je bila delo, ki ga je spodbudila in k njemu prispevala akademikinja in zaslužna profesorica ljubljanske Pravne fakultete Alenka Šelih. Vedela je, kako težko je staršem ali starim staršem, ki se jim ob rojstvu ni čestitalo, ker se je otrok rodil s kromosomsko motnjo. Ki so bili prepuščeni sami sebi ali pa hladu in nedostopnosti, v katera se pogostokrat zavijeta znanost in strokovnost. Letošnja prejemnica najvišjega priznanja za znanstveno delo, Zoisove nagrade za življenjsko delo, vse življenje raziskuje in deluje na področju kazenskega prava in kriminologije, pri čemer je njeno delo osredotočeno na področja, kjer so kršitve pravic ljudi najpogostejše in žrtve najbolj nemočne. Prav na to je v Zborniku za Alenko Šelih spomnil zaslužni profesor Ljubo Bavcon, njen sodelavec na fakulteti in soavtor monografije o sistemu kazenskega materialnega prava, ki sta jo skupaj napisala kot univerzitetni učbenik, a je skozi desetletja doživljala dopolnitve in vedno nove ponatise. V zborniku opisuje vztrajnost in predanost dela Alenke Šelih, njen strokovni pogum, da se je lotila tudi najtežjih tem, odpirala vprašanja o področjih, kjer so bile človekove pravice in svoboščine še zlasti ogrožene.
Vedno priskočila na pomoč
"Občudujem jo tudi zato, ker je vedno takoj priskočila na pomoč, ko se je kdo znašel v osebni stiski. To se je še posebej pokazalo, ko se je v času vojne v bivši Jugoslaviji asistentka s Pravne fakultete v Sarajevu z dvema majhnima otrokoma zatekla v Ljubljano. Čeprav jo je pred tem le bežno poznala, ji je pomagala najti nastanitev, pomagala pri vključitvi otrok v šolo, ji z občasnimi deli na Inštitutu za kriminologijo omogočila skromen zaslužek in ji pomagala pri reševanju vsakodnevnih osebnih stisk, povezanih z ločitvijo od moža in družine. S svojim odnosom in tudi finančno pomočjo je njej in otrokoma dala občutek varnosti v času nekajletnega bivanja v Ljubljani." Prof. Katja Filipčič
Njen ugled je odpiral vrata mnogim
S sedmimi leti je kot izgnanka z vlakom prišla v Ljubljano iz okupiranega Maribora. Tja se je vrnila, maturirala, odšla na študij v Ljubljano, se zaposlila kot pripravnica in nato sodnica na Štajerskem, a bila leta 1959 izvoljena za asistentko na Inštitutu za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti. Upokojeni kriminolog profesor Dragan Petrovec se spomni leta 1972, ko je prvič srečal tedanjo docentko na katedri za kazensko pravo, ki je bila med redkimi predavatelji, ki ni dajala vtisa strogosti in nedostopnosti. "Občutek je bil, da se nanjo lahko obrneš. In kasneje se je potrdilo, da ima izjemen socialni čut," se spomni.
Prodekanja Pravne fakultete profesorica Katja Filipčič opisuje priznanja in spoštovanje, ki ga ima delo in znanje Alenke Šelih širom Evrope pa tudi v Ameriki, kjer je predavala in je članica različnih strokovnih združenj na področju kazenskega prava, kriminologije, človekovih pravic in mladoletniškega prestopništva. "Njen ugled v mednarodni strokovni javnosti je odpiral vrata tudi nam, njenim mlajšim sodelavcem."
"Z imenom Alenka Šelih sem se prvič srečala v knjižici, kjer sem našla prvo čestitko, ko sem rodila Alena"
"Ne deli nasvetov, ampak zna prisluhniti"
Z občudovanjem in hvaležnostjo
Tako profesorica Katja Filipčič kot profesor Dragan Petrovec opisujeta delovno okolje, ki ga je ustvarila Alenka Šelih - to je spodbujalo in omogočalo ustvarjalnost ter sodelovanje. Pred ustanovitvijo urada varuha človekovih pravic je bila Alenka Šelih leta 1990 imenovana za članico sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kot strokovnjakinja je sodelovala pri delu Sveta Evrope in več kot desetletje vodila delovno skupino za celovito spremembo kazenskega zakonika. Zato je bilo kolegialno izdajstvo s tajno skupino, ki je na hitro pripravila nov kazenski zakonik konec leta 2007, toliko hujše. A profesorica kazenskega prava se je tudi tedaj pokončno soočila s situacijo, kritično in javno so s kolegi ovrednotili novo stanje in si nato prizadevali za spremembe na boljše.
"Je izjemno umirjena, a pove, kar je treba"
