(PORTRET TEDNA) Igor Zorčič: "Dostopen Posavčan, ki se v dialogih nikdar ne spušča na ponižujočo ali žaljivo raven"

Četudi teče šele njegov drugi poslanski mandat, izkušenejši skozi zobe pritrdijo, da je s komaj 43 leti Igor Zorčič ena pomembnejših figur na slovenskem političnem prizorišču. Po funkciji je drugi človek v državi, 14. predsednik državnega zbora, prvi med enakimi pa ga cinično najraje imenuje razdražena opozicija. Je pa tudi tisti, ki bi z odmikom od vse bolj razdiralnih politik vlade Janeza Janše lahko sprožil domino učinek in politično tehtnico s pomočjo poslanskih kolegov SMC nagnil v prid sicer neprepričljive alternativne leve sredine. Eden od štirih posavskih poslancev v tej sestavi parlamenta se je dolgo časa gibal na izstopni strankarski liniji, pred tedni pa storil preobrat, in če gre verjeti namigom iz političnih kuloarjev, po pogovoru s predsednikom vlade zavzel jasno pozicijo: z javnomnenjsko strmoglavljeno SMC bo to vlado še pomagal ohranjati pri življenju.

Naravni Počivalškov naslednik

Vzporedno z odvetništvom je Zorčič v politiko prehajal postopoma. Leta 2008 je bil član vodstva brežiškega odbora Zares. Čeprav se je vračal k lokalni politiki in leta 2018 neuspešno kandidiral za brežiškega župana v tamkajšnjem SDS-ambientu, je hitro presedlal na državni nivo. Leta 2014 se je pridružil novoustanovljeni SMC. V drugem mandatu je s takratno naklonjenostjo prvega predsednika in ustanovitelja stranke Mira Cerarja zasedel mesti vodje poslanske skupine in podpredsednika stranke. Navezava Igor Zorčič-Zdravko Počivalšek je odigrala usklajeno igro in gospodarskega ministra popeljala na vrh stranke. A uigrani duo se je sčasoma začel razkrajati, Zorčič pa se je iz človeka v ozadju začel transformirati v predsednikovega izzivalca, kdaj celo kritika. Kljub neredkemu očitku, da ni liderski material, je v stranki vse pogosteje tisti, na katerega se čaka, da izrazi mnenje, šele nato se opredelijo drugi. Elastika odnosov je v trikotniku z vodjo poslancev Janjo Sluga običajno napeta, mestoma bi že lahko počila, a jim razmerja v SMC vselej uspe zbalansirati. Domnevno naravni, morda pa predvsem možni Počivalškov naslednik pravi, da če bi imel časovni stroj, bi ga zavrtel naprej. Morda tudi zato, da bi preveril, ali se mu bo uspelo dokopati do še ene funkcije, ki ga po ocenah političnih konkurentov ženejo naprej. "Dokler bom lahko z mesta poslanca ali kakšne druge pozicije naredil karkoli za domači kraj, si bom za takšno pozicijo prizadeval, ne bo pa moje politično udejstvovanje kadarkoli v funkciji nekih političnih ambicij," je lani v Posavskem obzorniku nasprotoval, da bi hlastal po položajih.

Političnim rivalom pije kri - z mirnostjo

Državnozborski sodelavci povedo, da ima analitičnost in fokus v srž problema, da bi našel rešitev. Je človek, ki se ne zaganja, ampak skuša težave najprej osvetliti z drugih plati, šele nato iskati poti do rešitev. Da ni lovilec metov na prvo žogo, ampak premišljeno kombinira premetenost odvetnika z daljnovidnostjo politika, pove njegov strankarski zaupnik in prijatelj Branislav Rajić.

Meni, da Zorčič ne sanja o idealnih rešitvah brez osnove. Poslanec prognozira še: "Je eden tistih stebrov v stranki, ki zagotavljajo, da SMC nikoli ne bo nikogaršnja vazalna stranka, a to še ne pomeni, da bo ob vsaki zaznavi odklona skočil iz tega vlaka. Kvečjemu bo, da prepreči iztirjenje, iz vagona skočil v lokomotivo."

Zorčičeva preudarnost in mirnost na drugi strani iritirata njegove kritike. Od predsednika državnega zbora, nosilca in ustvarjalca legitimnosti se bi pričakovalo, da bi kdaj udaril po mizi. Da se konfliktom z izrazito močnejšo koalicijo ne bi izogibal, pa tudi, da se ne bi oglašal zgolj post festum, ko nevarnosti za "napačno" odločitev več ni. Ker je sklonil glavo, ne pa odreagiral, jih je nazadnje skupil po besednem spopadu Janša-Kordiš. "Predlagam, da si vsi tu nalijemo čistega vina, vsi pometemo pred svojim pragom, pa bo naša razprava bistveno bolj strpna in ne bo nikakršnih očitkov z ene ali druge strani," je komentiral po duelu, v katerem je premier (!) predrznemu poslancu Levice iskal prostor na psihiatriji. Pa še to, čeprav je Zorčič pred časom v Posavskem obzorniku priznal, da je epidemija razgalila, da so uspešnejša tista podjetja, ki so šla v digitalizacijo in da je tu prihodnost, vzporednic s parlamentom očitno ne vidi. Ročno zavoro namreč močno zateguje pri opozicijskem iskanju načina, da bi tudi tajno glasovanje - in s tem konstruktivno nezaupnico, ki je nevarnost oslabljene manjšinske vlade - v epidemičnem času lahko začeli izvajati na daljavo.

Spreobrnjenost ali kontekst tistega časa

Kot bumerang so se Zorčiču ob vstopu v Janševo koalicijo vrnile predvolilne obljube in pikri komentarji na račun dominantne vladajoče stranke. "Jože, ne klobasaj," je znameniti tvit, namenjen vidnemu članu SDS Jožetu Tanku, kjer mu je navrgel, da njegova stranka sodeluje s "kriminalnim miljejem iz Republike Srbske". Nedavno je za javno televizijo Zorčič povedal, da je izrečeno treba postaviti v kontekst: "Jaz nobenega od starih tvitov ne izbrišem zaradi tega, ampak moramo jih pa brati v kontekstu tistega časa. Torej, želim povedati to, da tudi SDS-u pa nekaterim njihovim simpatizerjem ni všeč, da so z nami. Ampak to je ta napor, ki ga moramo narediti, da kolikor toliko spoštujemo svojo državo."

Univerzitetni diplomirani pravnik Igor Zorčič, čigar najljubša knjiga je Pod svobodnim soncem, se po oceni njegovih najtesnejših političnih sopotnikov ni odpovedal svojim načelom. Ker pa je mestoma že zdaj primoran zagovarjati diametralno nasprotna stališča od lastnih, mu po popularnem sindromu kuhanja žabe utegne ostajati vse manj možnosti za reakcije. Poti ven, ko bo to morda spoznal za modro, pa ne bo več.