Urška Mlinarič
Eno od področij, na katerem ženske še vedno zelo močno občutijo neenakopravnost oziroma večina vedno znova trči ob stekleni strop, je tudi poslovni svet. Od cilja 40 odstotkov managerk v vodstvih podjetij, ki ga je med ukrepi že leta 2013 napovedala takratna evropska komisarka za pravosodje Viviene Reding, smo še zelo daleč. Tako v Sloveniji kot v celotni EU. Če so leta 2015 po podatkih Združenja Manager le v 27 od skupno 101 največjih slovenskih podjetij v upravah imeli tudi predstavnico nežnejšega spola, je bilo na čelu uprav le deset menedžerk. Podobno so pokazali tudi podatki evropske komisije za leto 2015; medtem ko je bilo v Sloveniji v največjih podjetjih, ki so kotirala na borzi, deset odstotkov predsednic uprav, je bilo povprečje EU sedem odstotkov. Nekoliko višji je bil delež zastopanosti žensk v upravah podjetij; 21 odstotkov žensk je bilo članic uprav v največjih podjetjih pri nas, medtem ko je bilo 23 odstotkov članic uprav povprečje za EU. Tudi zato ženske v gospodarstvu prejemajo nižje plačilo za svoje delo, za napredovanje morajo vložiti več truda, težje pa tudi usklajujejo poslovno in družinsko življenje.
"Enakopravnost spolov je samoumevna, o njej sodobna družba ne more več dvomiti, temveč jo mora zagotavljati"
