Nad predlogom ne vlada splošno navdušenje, a tudi ne splošno zavračanje, kar je vzpodbudno. Večina političnih strank bi rada imela manj pokrajin kot več. Naša odgovornost je, da ne odnehamo tako dolgo, dokler se ne uskladimo. Treba je vztrajati pri razpravi, pri čemer ni treba hiteti, a tudi odlašati ne. V naslednjih letih se morda posreči ustanovitev pokrajine." S temi besedami je današnjo razpravo na posvetu o ponovnem poskusu ustanovitve pokrajin v predsedniški palači povzel gostitelj, predsednik republike Borut Pahor.
Prvič je bilo mogoče slišati dokaj jasna stališča parlamentarnih strank o najnovejšem predlogu pokrajinskega zemljevida, ki ga je strokovna skupina pod vodstvom profesorja z mariborske pravne fakultete Boštjana Brezovnika razdelila na deset pokrajin. Pri tem bi mestni občini Ljubljana in Maribor dobili poseben status in tudi vse naloge in pristojnosti, ki propadajo pokrajini. Razprava je pokazala, da se vse stranke strinjajo, da je zaradi nujnosti decentralizacije države ustanovitev pokrajin nujna. Veliko bolj zadržani, nekateri celo kritični, pa so bili do omenjenega predloga 10+2.
"Ljudi je treba marinirati za ta projekt"
"Zemljevid je videti, kot bi ga narisal Edvard Kardelj; razdelitev na čim manjše enote, ne da bi se zavedali, da s tem uničujemo Slovenijo," je ocenil prvak nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič in se zavzel za pet pokrajin po vzoru zgodovinskih dežel in poseben status prestolnice. Da več kot pet, šest pokrajin ne potrebujemo, je ocenil tudi Franc Trček iz Levice, ki je sedanji pristop označil kot napačen. Šivilja, je dejal, natančno ve, kaj, kako in za kaj bo uporabljeno blago, še preden bo zarezala vanj. "Tu ste pa šli rezat, preden ste dobro razmislili, kaj in kako." Ob tem je, poudarjajoč, da po 25 letih potrebujemo korenito reformo lokalne samouprave, dodal, da z ustanovitvijo pokrajin ne bi smeli hiteti. "Ljudi je treba marinirati za ta projekt, zato je nujna široka debata. Pokrajinizacija terja dva parlamentarna mandata," je na napovedi stroke, da naj bi bile pokrajine ob politični volji ustanovljene leta 2023, v polnosti pa bi zaživele 2030, menil poslanec Levice.
2023.
leta naj bi bile ustanovljene pokrajine, zaživele bi 2030
Premalo o pristojnostih, nalogah in financiranju
Aleksander Jevšek, murskosoboški župan in predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki združuje 176 občin, je izpostavil, da ustanovitev pokrajin, ne da bi te bile osnova za razvojni preboj, nima smisla. Obenem pa je posvaril pred nevarnostjo regionalnih centralizmov in rastjo stroškov skupaj s povečanjem zaposlenih. V tej smeri je razmišljal tudi prvak NSi Matej Tonin, ki je izpostavil nujnost samostojnih finančnih virov, povečanje možnosti črpanja evropskih sredstev in posvaril pred tem, da bi pokrajine postale odlagališče političnih kadrov. Pokrajinski osnutek ni optimalen, raje vidi manj pokrajin kot več.
Podobno sta razmišljala tudi Franc Jurša (Desus) in Andrej Rajh (SAB), pri čemer je slednji, tako kot Igor Zorčič (SMC), izpostavil, da se premalo govori o pristojnostih, nalogah in financiranju. Vse to bi bilo treba peljati hkrati z določanjem števila pokrajin, je bilo slišati. Ob opazki, da še niso slišali mnenja vlade, se je oglasil tudi minister za javno upravo Rudi Medved, ki je bolj kot v vladnem imenu govoril v svojem; da bi bilo najprej treba določiti osnovne naloge in se potem lotiti risanja zemljevida. "Morda sta se na silo lovili številčna uravnoteženost in zaokroženost meja," je ocenil in ugovarjal spodnji meji 100.000 prebivalcev za pokrajino. "Bolj pomembne so naloge in pristojnosti." Zvonko Černač (SDS) pa je dodal, da bi morali izhajati iz predloga, ki je 2008. nastal v času Janševe vlade. "Iz tega, kar imamo na mizi, ni mogoče ugotoviti, ali bi to zagotavljalo enake možnosti za življenje in delo po celi državi."
Da stroka ne more odstopiti od določenih kriterijev, je ugovarjal geograf Dušan Plut, ki sicer še vedno meni, da je osem pokrajin najboljša členitev, ki bi zagotovila skladnejši regionalni razvoj. "Od politike tako na državni kot občinski ravni pa je odvisno, koliko boste te kriterije upoštevali in kje boste naredili izjemo. Od 12 do 14 pokrajin stroka ne more podpreti. Že 10+2 je kompromis in robno odstopanje," je zaključil.
