Potrebe po intenzivnih posteljah rastejo bistveno hitreje kot v drugem valu epidemije, je ob obisku Infekcijske klinike UKC Ljubljana povedal minister za zdravje Janez Poklukar.
Pojasnil je, da je v pripravi posebna aplikacija za spremljanje cepljenje. Na voljo naj bi bila predvidoma do konca aprila.
Minister pravi, da gre pri cepljenju za kompleksno področje, ki ga je treba dokončno nadgraditi. V preteklih tednih da smo lahko ugotavljali, da dve statistični regiji pri cepljenju odstopata navzgor in dve navzdol. Ostale so v povprečju, ki naj bi se ga pričakovalo. Na terenu pa so opazili tudi nekaj ekscesov, o čemer je bil obveščen zdravstveni inšpektorat, ki je minuli teden tudi nekoliko spremenil strategijo dela, minister verjame, da bo tudi s tem pomembno pripomogel k ureditvi morebitnih odklonov.
Na današnji dan je imel UKC Ljubljana na navadnih covidnih oddelkih hospitaliziranih 107 bolnikov, v enoti intenzivne terapije pa 43. Če bo treba, bo širil kapacitete na dveh obstoječih lokacijah, in sicer v diagnostično-terapevtskem servisu (DTS), kjer je v tem trenutku 28 pacientov na intenzivni negi, ter na infekcijski kliniki.
Skupno je danes zjutraj v Sloveniji intenzivno nego potrebovalo 133 covidnih bolnikov. Z bolnišnicami pa potekajo pogovori, da se zagotovi 155 intenzivnih postelj, praviloma do konca tedna pa 179, tako da bomo "na varni strani", tako minister.
Ključno, da se pouk vrne v šole
Minister za zdravje je ponovil, da je zanj ključni cilj, da se 12. aprila znova začne pouk v šolah. Z možnostjo prostovoljnega samotestiranja na domu pa želijo omogočiti, da bi ta način šolanja ohranili še 11 tednov do konca šolskega leta. Ne bo pa samotestiranje pogoj za obiskovanje pouka v šoli. "Absolutno ne," zagotavlja Poklukar.
Minister poudarja, da so se zgledovali po dobrih praksah nekaterih držav, omenil je Anglijo, Nemčijo in Avstrijo. Skupaj s predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano so preučili, kakšen pristop bi bil najboljši, in ugotovili, da je za otroke najbolj primeren neinvazivni test z brisom zunanjega dela nosu. "Test ni invaziven, je lahko izvedljiv, ponovljiv, daje sprejemljive rezultate," je poudaril minister. Vsak pozitivni test bodo nato preverjali še s PCR-testom.
Glede na vladni semafor sproščanju ukrepov bo Slovenija v prihodnjih dneh najverjetneje v rdeči fazi, v kateri je predvideno, da pouk poteka na daljavo. Vendar pa je svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje v ponedeljek zvečer razpravljala o morebitnih spremembah pri vladnem semaforju sproščanja ukrepov. Po ministrovih besedah je treba počakati, kakšni bodo epidemioloških podatki v teh dneh ter koliko covidnih bolnikov bo na intenzivni negi.
Programi, ki niso vezani na zdravljenje covidnih bolnikov, tečejo normalno naprej. "Zavedamo pa se, da v kolikor bo treba število intenzivnih postelj na nacionalni ravni širiti do številke 179, bo to začelo omejevati izvajanje ostalih programov," je dejal Poklukar. Dodal je, da je denimo v intenzivni enoti potrebnega več kadra, vsaj trikrat toliko medicinskih sester kot na navadnem oddelku, podobno je tudi z zdravniki. Zaloge kisika, kot ostale osebne varovalne opreme in aparatur, potrebnih za intenzivno zdravljenje, pa so po ministrovih besedah zaenkrat zadostne.
Po besedah vodje oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaža Jereba je bilo v prvem valu na intenzivnih oddelkih 24 odstotkov vseh v bolnišnici zdravljenih covidnih bolnikov, v drugem valu 15 odstotkov, danes pa jih je v državi na intenzivnih oddelkih 23 odstotkov. V UKC Ljubljana je to razmerje še bolj neugodno, saj 29 odstotkov bolnikov s covidom-19, ki so v bolnišnici, zdravijo na intenzivnih oddelkih.
Tudi starostna struktura na intenzivnih oddelkih se v tretjem valu spreminja. Obravnavajo mlajše bolnike, povprečna starost covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih UKC Ljubljana je 65 let. Jereb kot enega možnih razlogov za to vidi v precepljenosti, ko se je v prvem koraku cepilo starejšo generacijo, kot drugega, da imamo opravka z bolj kužnim sevom, in kot tretji možni razlog, da se morda populacija srednjih let, ki nima nekih resnih kroničnih bolezni, covida ne boji in ga podcenjuje.
Ključno, da se pouk vrne v šole
Minister za zdravje je ponovil, da je zanj ključni cilj, da se 12. aprila znova začne pouk v šolah. Z možnostjo prostovoljnega samotestiranja na domu pa želijo omogočiti, da bi ta način šolanja ohranili še 11 tednov do konca šolskega leta. Ne bo pa samotestiranje pogoj za obiskovanje pouka v šoli. "Absolutno ne," zagotavlja Poklukar.
Minister poudarja, da so se zgledovali po dobrih praksah nekaterih držav, omenil je Anglijo, Nemčijo in Avstrijo. Skupaj s predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano so preučili, kakšen pristop bi bil najboljši, in ugotovili, da je za otroke najbolj primeren neinvazivni test z brisom zunanjega dela nosu. "Test ni invaziven, je lahko izvedljiv, ponovljiv, daje sprejemljive rezultate," je poudaril minister. Vsak pozitivni test bodo nato preverjali še s PCR-testom.
Glede na vladni semafor sproščanju ukrepov bo Slovenija v prihodnjih dneh najverjetneje v rdeči fazi, v kateri je predvideno, da pouk poteka na daljavo. Vendar pa je svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje v ponedeljek zvečer razpravljala o morebitnih spremembah pri vladnem semaforju sproščanja ukrepov. Po ministrovih besedah je treba počakati, kakšni bodo epidemioloških podatki v teh dneh ter koliko covidnih bolnikov bo na intenzivni negi.
