(POGOVOR) Peter Vrisk: Prodaja Deželne banke Slovenije ni smiselna

Direktor Kmetijske zadruge Celje Peter Vrisk je nekdanji dolgoletni predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS). V letih od 2008 do 2020 je bil tudi predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije (DBS). Kot pravi, so kljub že začetemu procesu konsolidacije slovenskega bančnega trga ves ta čas vztrajali pri tem, da banka ostane samostojna. "Bilo pa je težko, v teh letih smo naredili za 100 milijonov evrov slabitev." Banka je sčasoma prišla na zeleno vejo, preteklo leto je ustvarila skoraj 27 milijonov evrov prihodkov in 7,4 milijona evrov čistega dobička. Aktualno vodstvo ZZS, ki skupaj s Kapitalsko zadrugo in drugimi zadrugami obvladuje največji lastniški delež v DBS, se je odločilo za prodajo banke, zadružniki pa so na skupščini potrdili sporazum o prodaji, ki ga bodo sklenile največje lastnice banke. A omenjena skupščina je bila izvedena na način, ki je v zadružniških krogih dvignil precej prahu.

Banka je lani poslovala z rekordnim rezultatom. Je v teh okoliščinah prodaja banke smiselna?

"Zame zagotovo ni. Sam sem mogoče na to še nekoliko bolj navezan, saj sem kot predsednik nadzornega sveta v to banko vložil več let svojega dela. Bilo je zelo težko, ampak smo težave premagovali. Pri tem je šlo za zgledno sodelovanje nadzornega sveta, uprave banke in celotne ekipe zaposlenih. Ljudje na terenu, v številnih poslovalnicah DBS poznajo svoje komitente, naše kmete, ta sistem oziroma ta banka je res nekaj posebnega."

Ampak kmetje kredite najemajo tudi pri drugih bankah. DBS ima danes samo še 2,5-odstotni tržni delež.

"Na podlagi lastnih dolgoletnih izkušenj lahko glede tega povem naslednje. Ko zadruga ali kmetija dobro posluje, ima pet bank pred vrati. Ko pa nastanejo težave, ostale banke običajno povedo, da ni pogojev za odobritev kredita ali da jih zadeva ne zanima. Bilo je obdobje, ko so se avstrijske banke naglo širile v vzhodnem delu Slovenije. Tudi kmetje so takrat ugotavljali, da so nudile ugodnejše pogoje kot DBS. Potem pa se je velikokrat zgodilo, da je kmet zašel v težave in ni zmogel več odplačevati kredita. Po bančni zakonodaji je tako, da če ne plačaš treh obrokov, lahko banka unovči hipoteko. Kmet pa je za najetje kredita zastavil zemljo in kmetijo. Bilo je kar nekaj primerov, ko so potem ti problematični kmetje prišli v banko, DBS pa jim je stopila naproti in jim pomagala."

Predvidevam, da je KZ Celje na skupščini ZZS glasovala proti prodaji banke.

"Bili smo proti, glasovanje je bilo tajno, a to povem javno, saj me ljudje o tem veliko sprašujejo, ker sem bil toliko časa vpleten v delovanje banke. To sem povedal tudi predsedniku ZZS in ostalim. A jaz sem danes samo direktor KZ Celje in ne želim govoriti nič proti tistim, ki danes zasedajo druge funkcije. Vsak ve, kako se je odločil in zakaj. Mi je pa žal. Za kmetijstvo bo to leto zelo težko, prav tako naslednja leta. Skupna kmetijska politika se močno spreminja, prav tako razmere v kmetijstvu. Zaradi dogajanja v Ukrajini pričakujemo padec odkupnih cen koruze in pšenice, padajo tudi odkupne cene živine in mleka, zadeve postajajo problematične tudi v hmeljarstvu. Časi bodo težki. Bojim se, da bo spet prišlo obdobje, ko bomo potrebovali takšno banko. Ne vem pa, na koga se bodo lahko takrat kmetje obrnili in pri tem naleteli na razumevanje."

Zdajšnji predsednik Kapitalske zadruge pravi, da je bilo že ob lastniškem vstopu Prve dogovorjeno, da bodo lastnice v petih letih našle ustreznega kupca.

"Gre za običajno prakso: ko nekdo vstopi v lastništvo s 25-odstotnim deležem plus eno delnico, želi ob tem imeti tudi možnost izhoda. Gre za tako imenovano drag-along klavzulo. V Prvi niso želeli biti talec banke, če ta ne bi dobro poslovala, kot rečeno, banka danes posluje dobro. Omenjena klavzula ni nič posebnega in je običajna pri tovrstnih poslih. Določa pa, da če se Kapitalska zadruga ne bi pridružila prodaji, bi sankcija za to znašala milijon in pol evrov. A glede na današnje poslovanje banke to ne bi smel biti problem."

Kaj so po vašem mnenju razlogi pri drugih zadrugah, ki so podprle prodajo?

"To je težko povedati. V Sloveniji je okoli 60 zadrug, nekatere so zelo uspešne in za svoje delovanje ne potrebujejo kreditov."

Kaj pa tiste, ki imajo izgubo?

"Takih ni veliko. Vprašanje pa je, kaj bo letos."

Bi lahko slabo poslovanje določenih zadrug vplivalo na odločitev o prodaji?

"Lahko bi, a težko povem. Vsak ima pravico, da se odloči po svoje. Zadruge dobro poznam in vem, kako poslujejo. Nekatere večje zadruge so zelo uspešne, zato menijo, da banke ne potrebujejo, in ne vidijo razloga, da bi imele tam naložen denar v obliki lastništva. Zato jim je težko karkoli očitati."

Gradivo, povezano z načrtovano prodajo banke, naj bi predstavniki zadrug dobili komaj na sami skupščini ZZS, na kateri ste o tem tudi odločali.

"To je bil problem in res so bile izrečene številne kritike glede tega. Skupščina je bila sklicana na prvi dan po praznikih, ob deveti uri zjutraj na lokaciji, ki je ljudje niso bili vajeni - v Jamarskem domu pri Domžalah. Marsikdo je povedal, da ni pričakoval, da se bo takrat že odločalo o prodaji. Gradiva predhodno nismo prejeli, nismo videli sporazuma o prodaji in tudi za sklepe, ki so bili tam predstavljeni, prej nismo vedeli."

Ampak na skupščini ste besedilo sporazuma morali videti, če ste o tem glasovali.

"To je sklep, ki je dolg tri strani in pravno zelo zapleteno zastavljen. Za preučitev takšnega gradiva je potreben čas. A kdor je bil že pred tem odločen, da je za prodajo banke, je verjetno potem avtomatsko glasoval za to. Tudi udeležba na skupščini ni bila optimalna, saj je bilo odsotnih kar nekaj zadrug."

Se zaradi vsega omenjenega pripravlja še kakšna pobuda zadrug, ki se ne strinjajo s prodajo?

"Po skupščini se ljudje veliko kličejo in posvetujejo, tudi sam prejmem veliko klicev, a ne vem, kaj bi lahko naredili. Vsako vodstvo ima svoje pristojnosti in odgovornosti. Ne vem, zakaj je zdajšnje vodstvo zadružne zveze sprejelo takšno odločitev, saj za to ni nekih posebnih finančnih razlogov. Ko sem leta 1996 prišel na zadružno zvezo, je imela prazen bančni račun in za milijon evrov premoženja. Ob mojem odhodu pred dvema letoma pa je bilanca stanja izkazovala 18,6 milijona evrov, imeli pa smo še milijon evrov na računu. Če se torej pogovarjamo o posledicah drag-along klavzule, lahko ta milijon in pol evrov danes zadružna zveza kot neka skupna organizacija pokrije, kar smo tudi predlagali. A očitno gre za neke druge ambicije."

Ali drži, da se pripravlja pobuda za izredno skupščino ZZS, na kateri bi odločali o menjavi vodstva?

"Govori se marsikaj, a tega ne želim komentirati. Vsaka funkcija prinaša določene pristojnosti, pa tudi veliko odgovornost. Za svoje preteklo delo lahko povem, da smo uredili tako poslovanje ZZS in DBS, aktualno vodstvo pa bo nekega dne tudi moralo dati odgovor, ali so naredili prave poteze. A sam se ne želim postavljati v vlogo sodnika."

Ocenjujete, da bi bil izid glasovanja glede prodaje drugačen, če bi o tem zadruge odločale še enkrat?

"Zagotovo. Glede na vse odzive sem o tem prepričan. Pri tem se odpira tudi vprašanje načina odločanja v samih zadrugah glede tako pomembne zadeve. V tistih zadrugah, kjer so podprli prodajo, bi se morali o tem najprej posvetovati s svojimi člani, sam bi tudi naredil tako."