Po težki zimi bo še ena težka pomlad, a gospodarstveniki vidijo okrevanje

Kriza, ki jo povzročila epidemija koronavirusa, je še posebej prizadela malo gospodarstvo, saj so številna mala podjetja so na robu zloma. Ukrepi, ki jih je sprejela država za stabiliziranje razmer, so posledice omilili, ne morejo pa jih izničiti, je na vrhu gospodarstva menila direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Sonja Šmuc in dodala, da je v sprejemanju že sedmi paket, ob čemer je velik del gospodarstva zaprt že drugič. Po torkovem odprtju nekaterih dejavnosti in nekaterih dodatnih sprostitvah tudi v drugih dejavnostih gospodarstva pričakujejo rahljanje ukrepov. Želimo delati, je še poudarila, vsekakor pa si ne želimo popolnega zaprtje gospodarstva. "Zato podjetnike in gospodarstvenike pozivamo, da še enkrat preverijo uvedene zaščitne ukrepe in zagotovijo njihovo spoštovanje med zaposlenimi. To je edina pot, s katero sami prispevamo k zajezitvi epidemije. Epidemija bo namreč malemu gospodarstvu odnesla kar 1,8 milijarde evrov dodane vrednosti. Po težki zimi se napoveduje še ena težka pomlad. Vendar pa, prihaja poletje. Zato zdržimo, ker bo bolje," je optimistično zaključila Šmučeva.

Politika obljublja milijarde za okrevanje

"Pomen malega gospodarstva je tako velik, da je skoraj krivično govoriti o malem gospodarstvu, saj to zaposluje 70 odstotkov ljudi in ustvarja 65 odstotkov prihodkov vseh podjetij," je dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek: "Večina vas se kljub krizi trudi, da bi v danih razmerah preživeli in se razvijali, vlada pa se trudi omejiti posledice." Počivalšek je gospodarstvenikom v okviru načrta za okrevanje obljubil tudi različne oblike finančnih virov za podporo malim in srednje velikim podjetjem. Premier Janez Janša, pa je v nagovoru gospodarstvenikom dejal, da Slovenija stavi na 6,5 milijarde evrov nepovratnih evropskih sredstev od skupaj 10,5 milijarde evrov, zato bo gospodarsko okrevanje nekoliko lažje. Vlada je v zadnjem obdobju "pognala" tudi različne infrastrukturne projekte, in tudi zato je Slovenija bolje pripravljena na okrevanje: "Kljub zapleteni situaciji v zvezi z epidemijo, ko ste postavljeni pred velike izzive, me navdihuje vaš optimizem. Tudi zato se vlada trudi, da bi z rešitvami, ki jih predlaga, omogočila nadaljevanje gospodarskega razvoja in blagostanje slehernemu državljanu," je še dejal Janša.  

Največji odboj v sektorju gradbeništva

Epidemija covid-19 je nekoliko bolj prizadela malo gospodarstvo kot velike družbe, ocenjuje Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, ki pričakuje 14-odstotno znižanje prodaje in 12-odstotno znižanje dodane vrednosti: "Krizo bodo najtežje preživele, manj odporne dejavnosti kot so turizem, na katerega je malo gospodarstvo zelo vezano, industrija srečanj, gostinstvo in osebne storitve, tako da bodo negativni učinki v tem segmentu bolj dolgoročni. Po okrevanju pričakujemo največji odboj v sektorju gradbeništva, povprečno pa bi v letu 2021 malo gospodarstvo lahko zraslo za desetino." Andrej Brvar, direktor Infocentra GZS, je predstavil anketo o vplivu covid-19 na slovensko gospodarstvo. Najbolj zaskrbljujoči so odgovori iz mikro podjetij, ki na medletni ravni pričakujejo padec prihodkov za 30 odstotkov, glede na zadnje četrtletje preteklega in letošnjega leta, pa kar za 42 odstotkov. Tretjina vprašanih med protikoronskimi ukrepi na prvo mesto postavlja podaljšanje le-teh do 30. junija prihodnjega leta, nato podaljšanje čakanja na delo doma, med velikimi podjetji pa se kar dve tretjini zavzemata za preložitev zvišanja minimalne plače.

Za bolj prožno zakonodajo

Ranljivost malega gospodarstva se kaže neusmiljeno, je bil jasen Brane Lotrič, predsednik UO Podjetniško trgovske zbornice. Številna podjetja so rezerve, ki so jih imela, porabila in sedaj dobesedno nimajo več od kod jemati za poplačilo najnujnejših obveznosti, tudi ne za plače zaposlenih in prispevke za socialno varnost: "Zato bo treba sprejeti dodatne ukrepe, ki bodo podjetjem omogočili pokrivanje stalnih stroškov na način, da bo država vsem prizadetim podjetjem omogočila pomoč, ki bo vsem dostopna, hitra in pod enostavnimi pravili." Kriza je tudi priložnost, da se zakonodaja naredi bolj prožna in manj birokratska, je še dejal Lotrič. Zato je predlagal oblikovanje komisije, sestavljene iz članov malega gospodarstva ter obeh interesnih zbornic, ki bi obravnavala izjeme, ki so pri pomočeh izpadle in imela možnost vplivati na postopke in hkrati pripraviti predloge spremembe zakonov. "Predlog rešitve se nanaša na obljubo politike, da se v teh časih ne bo pozabilo na nikogar. In od nekdaj velja, da v krizi pomisli najprej na male. Mala in srednje velika podjetja se zavedamo svoje prožne vloge pri ponovnem zagonu gospodarstva po izhodu iz zdravstvene krize. Zato računamo na pomoč vlade, da nam vlogo prožnega elementa pri ponovnem vzpostavljanju gospodarstva omogoči," je zaključil Lotrič.

Koalicija za strukturne reforme

Vrh slovenskega gospodarstva se je zaključil z okroglo mizo: Slovenija 5.0 - Kako dohiteti razvito EU. Kot je dejal Andrej Božič iz podjetja BB Consulting, je Akcijski načrt za dvig produktivnosti pravzaprav program za dvig blaginje, saj višja produktivnost omogoča višjo blaginjo vsem državljanom. Za njegovo uresničitev pa potrebujemo ne le drzne ambicije, ampak tudi družbeni konsenz. Višja produktivnost, povezovanje in trajnostno voditeljstvo, povezovanje vseh sfer družbe in konsenz, kam želimo in kako tja priti, so po mnenju Medeje Lončar, predsednice Združenja Manager, temeljni gradniki za Slovenijo prihodnosti. Med ukrepi za gospodarstvo je izpostavila pomen digitalizacije, vseživljenjskega učenja, okoljskih elementov in dobrega korporativnega upravljanja ter povezovanja. Branko Meh, predsednik OZS, je poudaril, da so slovenska podjetja zlasti na področju mehanizacije že dobro digitalizirana. Po mnenju Blaža Brodnjaka, prvega moža NLB in predsednika AmCham Slovenija, je napočil čas, da Slovenijo postavimo na prvo mesto, zato je dobro, da se gospodarstveniki intenzivno povezujejo v zavezništvo za boljšo Slovenijo: "Zavedati se moramo, kaj so naše ključne prioritete in nato povezati vse podsisteme v veliko koalicijo za strukturne reforme."

{infobox-gray}147967{/infobox-gray}