Hvaležen sem urednikoma Odmevov v Nedeljskem in Pisem bralcev v Večeru za objavo mojega razmišljanja, kam gre Slovenija po letih od osamosvojitve. Tedaj sem zapisal, da je država omejena z ozemljem in jezikom, ki ga govorijo državljani. Današnje pisanje je namenjeno državljanom, posebno še tistim, ki pred imenom in priimkom brez sramu in občutka odgovornosti do države in družbe zapišejo svoj akademski naziv.
V teh dneh smo priča nerealnim zahtevam Fidesa in pravosodja, ki se sklicujeta na nek "steber" in na neko "odločbo" sodišča o povišanju plač. Ravno v okviru tega sem pričakoval argumentiran odziv slovenskih intelektualcev, ki naj bi bili avantgarda v vodenju države in upravičili prizadevanja vseh intelektualcev od Trubarja do današnjih časov, da ne naštevam posameznikov v vseh zgodovinskih obdobjih, ki jim je bila Slovenija svetinja ne glede na to, da je bil uradni pogovorni jezik tuj, pa so ustvarjali pogoje za lastno državo, ki bi jo danes nekateri v svojem pohlepu zlahka prodali!
Priseganje na demokracijo je premalo, če v tem procesu niso zajeti vsi državljani. Vsem političnim strankam postavljam javno vprašanje, kdaj se bodo dogovorile o minimalnem standardu, ki ga bodo po volitvah ustvarile volivcem. Nad tem standardom pa naj tekmujejo, kdo zna in lahko da več, ob upoštevanju zakonodaje in morale.
Drugo vprašanje je namenjeno službam za poklicno svetovanje. Kako bodo prepričali mlade za proizvodne poklice po končani osnovni šoli? Nedavno je bilo v Večeru objavljeno število prostih študijskih mest na različnih nivojih študija. Javno sprašujem dekane posameznih fakultet, kako bodo študentom prikazali koristnost in potrebnost študija na svoji fakulteti, če so zajamčene plače le na medicini in pravu. To potrjuje še pismo v Pismih bralcev v Večeru, ki so ga napisali profesorji Pravne fakultete v Mariboru.
Do sedaj ste "modro" molčali, ne vem, ali zaradi oportunizma ali pa imate pripravljene svoje zahteve in samo čakate na razplet sedanje situacije. Kje je vaše državotvorno obnašanje? Kot intelektualci bi morali zaznati škodljivost takšnih dejanj in ostro protestirati zoper anomalije, ki jih izvajajo posamezniki.
Sedaj pa se vrnimo k delu, ki ga opravljajo posamezni poklici. Na vseh delovnih mestih obstajajo normativi, ki so postavljeni tako, da se delovni čas delavca izkoristi do optimuma. Delavec, ki je izpolnil te normative, nima potrebe in moči za "šušmarjenje", kot smo rekli delu po rednem delovnem času v socializmu.
Ob zadnjih dogodkih v vladi se tudi sprašujem, ali je sploh kakšna splošno kadrovska služba, ki preverja kadre glede strokovne izobrazbe in osebne primernosti za delovno mesto, na katero so razporejeni v posameznih resorjih. Po grobi oceni je dovolj le strankarska pripadnost? Ob podatku, da nekdo kupuje "stanovanje" v vrednosti 1,5 milijona evrov, se vprašaš, ali ni to že graščina in se vračamo v fevdalizem. Kje je tu FURS?
Imam pa še vprašanje za Svet za nacionalno varnost. Ali v Sloveniji še obstaja stopnja tajnosti "državna tajnost, strogo zaupno!"? Kajti ob spremljanju dela državnega zbora imam občutek, da tega kriterija ni več. Ko vlada predstavi določene materiale, ima opozicija že vnaprej pripravljene nasprotne predloge. Vprašajte se, od kod. Seveda v takih razmerah demokratična vlada nima možnosti za vodenje države in izvajanje nujno potrebnih reform, ki jih je obljubila ob volitvah.
Danes se bom podpisal z nazivom, na katerega sem zelo ponosen in sem ga dobil junija 1969 v šolskem centru IKŠ Ravne na Koroškem: KV strojni ključavničar, z medaljo bratov Ribar: "Čestitka za odličen uspeh." Svoje osnovno strokovno znanje sem nadgradil s fakultetno diplomo strojne smeri. Svoje znanje sem predajal družbi, dokler sem bil aktiven, brez "šušmarjenja". V pokoju pa svoje znanje uporabljam zase, za prijatelje in sosede v bloku, brezplačno, če potrebujejo mojo pomoč.
Če bo šlo vodenje države in družbe tako naprej, se bo verjetno v neki prihodnji generaciji zopet moral uporabiti simbol srpa in kladiva. Sam želim, da to ne bi bilo potrebno! A žal zgodovina beleži več prelivanja krvi kot pa miroljubnih prehodov oblasti in s tem delitve ustvarjenih dobrin.
Ivan Ajtnik, Maribor