
Koroški dom starostnikov Črneče je postavljen v naravo, obkrožajo ga travniki, njive, blizu je gozd. Pred domom je urejen park, ki še polepša celotno podobo. Pred glavnimi vrati je terasa, na kateri stanovalci preživljajo dopoldneve. Popoldne je še več ljudi, ker so obiski. Na teraso pripeljejo tudi stanovalce na počivalnikih, ki so praktično nepokretni, da bi se naužili svežega zraka in da jih poboža sonce. A tu se pojavi težava. Vsak dan prihajajo reševalna vozila. Tudi po štiri na dan. Reševalna vozila so praviloma iz Zdravstveno reševalnega centra Koroške, ki je na Ravnah na Koroškem. Ko se pripeljejo pred dom, avto obrnejo in se postavijo z izpušno cevjo proti vratom doma in proti terasi. Motor pustijo teči. To traja tudi 20 minut. Terasa je polna izpušnih plinov. Prav tako plin uhaja tudi v avlo doma, tako da dihanje ni ravno prijetno. Pravzaprav je to ogrožajoče za že itak zdravstveno bolj ogroženo populacijo. Poizkušal sem najti rešitev in sem se pogovoril z odgovorno osebo v domu. Nekaj časa je bilo bolje, zadnje čase pa je zopet vse po starem. Veselo nas zastrupljajo. Reševalna vozila vozijo večinoma mlajši ljudje. Poizkusili smo s prošnjami reševalcem, naj ugasnejo motorje. Vendar smo deležni le ostrih pogledov, pa tudi neprimernih, da ne rečem pobalinskih, pripomb. Nikakršne empatije ni pri teh ljudeh. Šola jih očitno ni naučila primernega obnašanja, tudi starši ne. Morda jih bodo njihovi predpostavljeni naučili pravilnega obnašanja. Zdaj ko sem to napisal, me preveva neko zadovoljstvo. Morda se koga dotakne ali pa tudi ne. Naredil pa sem nekaj slikic, tako za vsak slučaj.
Jože Štelcer, Dom starostnikov Črneče, Dravograd