Opustila je ambicijo vodenja šolske politike. Ministrica Simona Kustec danes na 15 ur trajajoči interpelaciji

Po dobrih petih mesecih se bodo danes v šolske kolopi vrnili še zadnji dijaki, ki se šolajo po prilagojenem modelu C. Predavanja za študente, z izjemo vaj, bodo še naprej na daljavo. In ravno danes se bo pred poslanci v državnem zboru zagovarjala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec (SMC). Prav najdaljše zaprtje vrtcev in šol v Evropi je eden od temeljnih očitkov poslancev Levice, LMŠ, SD in SAB, ki so se podpisali pod interpelacijo. V njej ministrici očitajo "neučinkovite, nekonsistentne, nestrokovne in škodljive politike na področju organizacije vzgoje in izobraževanja v času epidemije. Po odzivih iz koalicije, ki še vedno lahko računa tudi na glasove Desusovih poslancev, bo ministrica interpelacijo uspešno prestala. Hkrati pa so vse glasnejše govorice, da bi jo lahko že v kratkem na ministrskem položaju zamenjal sedanji državni sekretar za visoko šolstvo Mitja Slavinec. Že ob vložitvi interpelacije je Simona Kustec dejala, da jo sprejema kot priložnost, da ponovno pojasni aktivnosti ministrstva v času trajanja svojega mandata.

Po obetavnem začetku ...

Ker je interpelacija orodje politike, smo za mnenje o ministričinem delu povprašali tiste, ki so se morali z njenimi odločitvami oziroma odločitvami vlade, ki so sodile v njeno pristojnost, soočiti in jih izvajati tudi na terenu. Rdeča nit sogovornikov je, da je ministrica premalo prisluhnila praktikom, zaradi česar so bile sprejete rešitve, ki so na terenu generirale veliko nepotrebne slabe volje in nezadovoljstva. Pa tudi, da ni dovolj, če sploh, odločno stopila v bran vzgoji in izobraževanju.

Začetek mandata Kustečeve se je zdel zelo obetaven, pravi Frančiška Al Mansour, ravnateljica Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana. "Z nami se je bila pripravljena pogovarjati o tem, kako izvajati pouk na daljavo. Prisluhnila je tudi z dodelitvijo dodatnih ur učiteljem, ki so usposobljeni za delo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, da bi pouk na daljavo čim bolj nemoteno stekel. Jeseni pa je ta komunikacija usahnila. Praktiki smo tisti, ki vemo, kaj je na terenu mogoče in kaj ne, in bi lahko prihranili veliko slabe volje, ki je na terenu nastala zaradi neizvedljivih rešitev," meni ravnateljica, ki kot zadnji tak primer omeni športno vzgojo z maskami. "Oblast je vztrajala, da gre za strokovno odločitev. A ta ista stroka je čez 14 dni sklenila, da maske med športno vzgojo niso več potrebne." Zaradi tovrstnih potez in pogosto kontradiktornih izjav je ministrica ne le v splošni javnosti, temveč tudi med učitelji in profesorji izgubljala verodostojnost," oceni dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani Janez Vogrinc, ki kot primer omeni izjavo o vrhunski usposobljenosti našega izobraževanja za pouk na daljavo. Zanjo se je vsakodnevno na terenu izkazovalo, da ne drži.

Umik, ko bi morala podpreti pedagoško stroko

Pri ministrici je Vogrinc ves čas pogrešal še, da ni bila pripravljena javno podpreti in zagovarjati strokovnih stališč. "Ministrica se je umaknila, ko bi morala podpreti pedagoško stroko," pravi dekan, ki kot nesprejemljive označuje tudi neprimerne rešitve, ki so jih vpeljali ali poskušali vpeljati preko interventnih ukrepov; izenačitev poklicne in splošne mature za vpis na fakultete, sprejeto podaljšanje veljavnosti akreditacij za univerze, pa tudi prepoved zaposlovanja raziskovalcev. Ob tem, da se je vrtce, šole in fakultete prehitro zapiralo in da so bili predolgo zaprti - sami so delali celo poletje, da bi predavanja na fakulteti tekla po hibridnem modelu, kar pomeni, da bi bila lahko vsaj polovica študentov prisotna na predavanjih -, dekan meni, da je ministrstvo tudi naredilo premalo, da bi bil šolski prostor varen. "Priskrbeli so del računalniške opreme, da bi priskočili s sredstvi za zagotovitev zaščitnih ukrepov, kot so pleksi stekla, prezračevalni sistemi, pa se ni zgodilo. Dokler nisi pripravljen investirati tudi v to, so vse besede o pomenu izobraževanja le leporečenje," je prepričan Vogrinc, ki pravi, da je opozicijska politika v interpelacijo le strnila to, na kar je ves čas opozarjala stroka.

Kaj je bilo dobro

Glavna zamera Branimirja Štruklja, glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ), ministrici je, da je opustila ambicijo vodenja šolske politike: "Ni uveljavljala in branila interesov izobraževanja, temveč je bila v prvi vrsti ministrica v vladi Janeza Janše in je sledila njegovi politiki." Da ne bi smelo biti tako in da bi na polju šolske politike morala imeti glavno besedo stroka, zaradi česar Kustečeva nosi odgovornost za nastalo situacijo, meni tudi Al Mansourjeva, ki sicer delo ministrice nasploh označuje z oceno dobro, saj je med drugim prisluhnila dijakom s prilagoditvijo mature. Štrukelj pa ji očita še, da ni zaščitila najboljših kadrov na ministrstvu, temveč je dopustila, da so bili odslovljeni, in da ni pokazala niti pripravljenosti za pogovor o dodatnem vrednotenju dela učiteljev v času epidemije.