Opozicija zapustila DZ, ker se Janša ni opravičil zaradi izjave o Srebrenici; evropska poslanca pisala predsedniku Evropskega parlamenta

M.R., STA
13.07.2020 13:19

Današnje seje državnega zbora bi se morala začeti s poslanskimi vprašanji premierju in ministrom vlade. A je vse skupaj zaznamovala domnevno sporna izjava premierja Janeza Janše o Srebrenici, ki jo je med vikendom zapisal na Twitterju, zaradi nje pa so bili užaljeni številni Bošnjaki.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Janez Janša v državnem zboru. (Fotografija je simbolična)
Robert Balen

Poslanec SD Marko Koprivc je pred začetkom današnje redne seje državnega zbora predsedniku parlamenta Igorju Zorčiču predlagal, naj pozove premierja Janeza Janšo, ki je bil na seji navzoč, da se opraviči vsem žrtvam genocida v Srebrenici zaradi žaljivega tvita.
"Tvit je zelo žaljiv in odpira številne rane žrtev oziroma njihovih svojcev," je dejal Koprivc. Zorčič je dejal, da to ni bil postopkovni predlog. "Jaz se mogoče vsebinsko celo v določenem delu lahko z vami strinjam, ampak mi državnega zbora oziroma začetka seje danes ne bomo uporabili za razčiščevanje tistega, kar je zapisano na Twitterju," je odgovoril Zorčič. 

Janša: V doktrini piše, da je treba nasprotnika ubiti

Zorčič je nato dal besedo Janši. "Moram reči, da mi je zelo žal, da tisti, ki zahtevajo opravičilo zaradi neke izjave te izjave niso sposobni niti citirati. Jaz sem bil leta 2009 ob 20. obletnici padca berlinskega zidu naprošen od ugledne mednarodne institucije za študijo, ki sem jo tudi napisal. Objavljena je bila 1. decembra 2009 in v njej analiziram dogajanje po padcu berlinskega zidu. Tudi na ozemlju bivše Jugoslavije in tudi vzroke zaradi katerih je prišlo do balkanske morije. Med drugim tudi vzroke, zaradi katerih je prišlo do pokola v Srebrenici ali pa genocida v Srebrenici. Na podlagi te študije sem bil tudi potem izbran za vodenje mednarodne iniciative za dopolnitev resolucije združenih narodov o genocidu. Za dopolnitev resolucije, ki jo je skozi Generalno skupščino ZN spravil poljski jud Plemkin. Leta 2012 je to našo iniciativo podprlo preko sto svetovnih voditeljev. Objavljena je bila v svetovnih medijih. O njej smo govorili na Generalni skupščini ZN. Od leta 2009 naprej, jaz vedno ob obletnici genocida v Srebrenici to študijo ponovno izpostavim. To sem naredil tudi letos. Nisem je zdaj napisal, ampak pred 11 leti. Moram reči, da doslej argumenti iz te študije niso nikogar zmotili. Nihče ni nanje odgovarjal v Sloveniji, v Sloveniji se je to ignoriralo, v mednarodni javnosti pa je bilo o tem precej razprave in se da ugotoviti, da ni bilo nobenega ugovora, ker je ta zadeva logična. Genocid v Srebrenici je zasnovalo isto zlo, ki se je kotilo na akademiji JLA v Beogradu. Jaz sem študiral obramboslovje in poznam tisto doktrino in v tisti doktrini piše, da je treba nasprotnika, bodisi agresorja bodisi razrednega sovražnika, fizično uničiti. Se pravi ubiti. Umoriti. To je končni cilj oboroženega boja. To je doktrina, v katero je bil vzgojen Ratko Mladić in, ki jo je v Srebrenici izvedel. In še v nekaterih drugih krajih v BiH," je povedal Janša. 
"Nekateri, ki so sodelovali pri tem, so v postopkih pred mednarodnim sodišče svoj zagovor utemeljili na tem, da so verjeli, da zaradi tega, ker za povojne poboje v bivši Jugoslaviji, kjer so pomorili na deset tisoče vojnih ujetnikov, ni nihče odgovarjal, da tudi oni ne bodo odgovarjali in da čez 50 let, ko se bodo grobovi odkrili to ne bo nikogar več zanimalo. Na te stvari sem jaz opozoril. Kar se tiče pa vojne v BiH, če Slovenija takrat Bošnjakom ne bi pomagala diplomatsko z usposabljanjem njihovih enot in z orožjem in vojaško opremo, bi bilo teh Srebrenic še petkrat več. Najmanj. Obstajajo dokazi za to," je dodal. 
"Tako da, tisti, ki zaradi tega, ker pač ni sposoben vseh zločinov obsoditi enako in jih meriti z istimi vatli, zdaj kriči zaradi te primerjave. V bistvu kričijo sebi. Ne bi bilo Srebrenice, ne bi bilo Ruande, ne bi bilo številnih podobnih genocidnih dejanj v svetu. Če bi svet zmogel enako obsoditi vse zločine ne glede na to, katera ideologija jih je spodbudila. Ravno tukaj je pomanjkljivost svetovnega reda. Ravno zato si prizadevamo, da se resolucija ZN o genocidu ustrezno dopolni. Dokler bo možno nekaznovano pobijati v imenu ene ideologije, v imenu druge pa bo to obsojeno, toliko časa se bodo genocidi v svetu dogajali. O tem obstaja v civiliziranem svetu soglasje. Nihče temu ne nasprotuje, razen v Sloveniji," je zaključil svoj govor.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta