H krepki rasti so ob dobri hidrologiji prispevale hidroelektrarne, medletna rast pa je bila predvsem posledica dejstva, da je bila krška nuklearka lani v tem času v remontu.
V hidroelektrarnah je bila neto proizvodnja s 634 GWh v primerjavi s septembrom večja za 40 odstotkov, v primerjavi z lanskim oktobrom pa za 55 odstotkov, je danes objavil statistični urad.
V termoelektrarnah je bila medtem proizvodnja s 320 GWh za 27 odstotkov večja kot septembra, a za štiri odstotke manjša kot oktobra lani.
Nuklearna elektrarna Krško je na pragu proizvedla 520 GWh električne energije, kar je bilo za pet odstotkov več kot septembra in za 517 odstotkov več kot v lanskem oktobru, ko je bila nuklearka v remontu.
Sončne in vetrne elektrarne, predvsem sončne, saj so po državi postavljene le tri vetrnice, pa je bila ob letošnjih ugodnih jesenskih vremenskih razmerah medletno večja za 44 odstotkov, a vseeno za 24 odstotkov manjša kot v še bolj poletnem septembru.
Slovenja je oktobra uvozila za 697 GWh električne energije, kar je bilo 14 odstotkov manj kot septembra in 28 odstotkov manj kot v lanskem desetem mesecu. Izvoz električne energije je medtem dosegel 1146 GWh električne energije in bil glede na september večji za devet odstotkov, glede na lanski oktober pa za 48 odstotkov.
Razpoložljiva električna energija v državi je bila s 1093 GWh tako v mesečni kot medletni primerjavi večja za šest odstotkov.
Skupna poraba je bila oktobra z 817 GWh za dva odstotka manjša kot septembra in za prav toliko manjša kot oktobra lani.
Gospodinjstva so porabila za 246 GWh električne energije ali za šest odstotkov več kot septembra in približno toliko kot oktobra lani. Poslovni subjekti pa so s 571 GWh porabo v mesečni primerjavi zmanjšali za pet odstotkov, medletno pa za tri odstotke.
