V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so se ostro odzvali na začasne odredbe, s katerimi so okrajna sodišča v Ljubljani, Kopru in Kranju naložila več medijem, da iz novic s sojenja v primeru okoljskega kriminala umaknejo ime obtoženega. Po oceni upravnega odbora DNS začasne odredbe pomembno in neupravičeno posegajo v pravico do obveščenosti.
V konkretni zadevi gre za sojenje za kaznivo dejanje obremenjevanja in uničevanja okolja, konkretno pa za ogrožanje zaščitenega območja Natura 2000, za kar je zagrožena do osemletna zaporna kazen, navaja upravni odbor DNS. Obdolženi naj bi bil z nasipavanjem materiala poslabšal stanje zaščitenega območja na Koritnem, zato mu je sodišče pozneje tudi izreklo pogojno obsodbo enega leta zapora s preizkusno dobo treh let. Sodba sodišča sicer še ni pravnomočna.
DNS: Poročanja o sojenju so absolutno v javnem interesu
V DNS ocenjujejo, da gre za začasne odredbe, ki pomembno in neupravičeno posegajo v pravico do obveščenosti. Kot poudarjajo, kodeks novinarjev sicer napotuje novinarje k previdnosti pri poročanju o občutljivih kaznivih dejanjih, spolnih deliktih in družinskih tragedijah, vendar pa je okoljski kriminal nekaj povsem drugega. Poročanja o sojenju, ko je zoper obtoženega že vložena pravnomočna obtožnica, so tudi "absolutno v javnem interesu", so izpostavili.
V društvu pa tudi ne morejo razumeti, kako je zaščita imena pravnomočno obtoženega za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen osmih let zapora in katerega dejanja imajo lahko vpliv tudi na druge državljane, prevladala nad interesom javnosti, da je seznanjena s tem, kdo je potencialni kršitelj zakona in obtoženi domnevni onesnaževalec okolja. "Takšen poseg v pravico javnosti do obveščenosti v imenu varovanja zasebnosti je po našem mnenju nesorazmeren in neupravičen. Upamo, da bodo to prepoznala tudi višja sodišča in preprečila, da napačno tehtanje sodišč prve stopnje postane sodna praksa," so opozorili.
Tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjuje, da mu je bilo z medijsko navedbo njegovega imena in priimka poseženo v ustavno varovano pravico, pri čemer naj bi bila navedba njegovih osebnih podatkov, na podlagi katerih ga je bilo mogoče prepoznati, nepotrebna z vidika objektivnega obveščanja javnosti.
Pri presoji o objavi imena sicer lahko novinarji opravijo test javnega interesa, "ki pa v tem primeru pokaže absolutno upravičenost objave imena obdolženega", tudi opozarjajo v društvu.
Tak test javnega interesa pa bi po mnenju DNS morala opraviti tudi sodišča prve stopnje in upoštevati tudi sodno prakso vrhovnega sodišča, ki kot pomembno okoliščino, zaradi katere je dopustno poročati tudi z objavo imena in priimka obtoženega oz. obsojenega, izpostavlja prav težo očitanega kaznivega dejanja in njegov pomen za družbo.
Nov poskus utišanja medijev
Po mnenju DNS gre v konkretnem primeru tudi za nov poskus utišanja medijev. Sedaj že obsojeni kršitelj je proti medijem, ki so objavili njegovo ime, namreč vložil tudi odškodninske tožbe. "Te tožbe so po mnenju društva novinarjev neutemeljene in jih lahko uvrščamo med tako imenovane strateške tožbe, katerih namen je utišanje novinarjev in medijev, da bi poročali o zadevah v javnem interesu," so še zapisali v DNS.
Prepoved objave imena obtoženega v konkretnem primeru velja tudi za Slovensko tiskovno agencijo, okrajno sodišče v Ljubljani pa jo je sprejelo na podlagi tožbe, ki jo je obtoženi vložil zoper STA. Poleg tega je sodišče z začasno odredbo prepovedalo STA, da bi do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka v tem primeru objavljala osebne podatke in fotografije tožnika, na podlagi katerih bi ga bilo mogoče identificirati.
