"Iz tega, kar je znano, in znano ni prav dosti, se ocene o plačni reformi ne da izpeljati na resen način," je dan po tem, ko je koalicija enotno podprla izhodišča, s katerimi naj bi reformirali plačni sistem v javnem sektorju, dejal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Ki je, tako kot vodja reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, zadovoljen, da sta tako predsednik vlade Robert Golob kot ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik napovedala, da se bodo primarno lotili odprave uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice na način, da bi se najnižja plača začela z minimalno plačo, ki trenutno znaša 1203,36 evra bruto. A hkrati opozarjata na nekaj nejasnosti in pasti, ki jih skrivajo omenjena napoved in napovedana izhodišča.
Najprej odprava vseh plačnih anomalij
Spomnimo. Predsednik vlade, ki je kot nesprejemljivo označil, da imamo plačne razrede pod minimalno plačo, je napovedal, da se bo z reformo prvi razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto - trenutno je to 11. plačni razred - začel z minimalno plačo. Obenem je napovedal, da se bodo še pred začetkom reforme lotili pogajanj o sedanjih plačnih razmerjih. Ministrica pa je v kasnejšem nastopu na Pop TV potrdila, da se bodo najprej lotili odprave vseh plačnih anomalij. Ali to pomeni, da se bodo najprej pogajali o zahtevah vseh, ki so v zadnjih tednih podali zahteve po odpravi plačnih anomalij, torej gasilcev, vojakov, policistov, carinikov in medicinskih sester, ali o anomalijah v celotnem sektorju, ni povsem jasno, saj je nato dodala, da bodo "naprej naslovili vse tiste, ki so pod minimalno plačo".
Sedanje stanje, ko so eni dobili od tri do pet plačnih razredov, drugi pa niti enega, je nevzdržno in onemogoča enakopraven vstop v pogajanja o plačni reformi
V sindikatih, tako Počivavšek, pričakujejo, da bodo pogajanja o odpravi plačnih anomalij celovita, centralna in nikakor parcialna. Obenem opozarja, da je nastale plačne anomalije treba odpraviti - torej tudi z dvigom plač - še pred pričetkom pogajanj o reformi. "Trenutno situacijo je treba urgentno rešiti. Stanje, ko so eni dobili za tri do pet plačnih razredov višje plače, drugi pa niti za enega, je nevzdržno in onemogoča, da bi vsi enakopravno vstopili v pogajanja o plačni reformi." Na vprašanje, kaj napoved odprave plačnih nesorazmerij kot prioritete pomeni za napovedani protestni shod pogajalske skupine 23. februarja, odgovori, da je to odvisno od odločitve članov sindikalne pogajalske skupine.
Štrukelj, po drugi strani, meni, da če je premier z odpravo plačnih nesorazmerij napovedal, da se bodo najprej odpravljala na centralni ravni - "pri čemer vsi ta nesorazmerja vidimo drugače," bo to dolg proces. "Vsekakor bodo potrebna dodatna pojasnila, ne da se celotna država sprašuje, kaj je predsednik vlade povedal." Tako Štrukelj, ki opozarja, da so napovedana izhodišča zelo všečna. In napoved o dvigu plač izpod minimalne plače je ena takih.
"Dvig nad minimalno plačo je ena ključnih sindikalnih zahtev že nekaj časa, a je potreben tudi odgovor, kako bodo to napoved realizirali, saj so zdaj pod minimalno plačo številni z visokošolsko izobrazbo. In tega odgovora v tem trenutku nimamo."
Razmerje ena proti sedem med najnižjo in najvišjo plačo, ki naj bi ga prinesla reforma, je sicer predlog Počivavškove skupine, a tudi tu, dodaja slednji, so potrebni "podnapisi", saj se ob takem razmerju morajo delovna mesta na novo razvrstiti na plačni lestvici. Bolj kot število stebrov, v katere bodo uvrščene dejavnosti, se mu zdi pomembno, kakšna bo njihova vsebina. To je za zdaj neznanka.
Tri skupine in šest stebrov
Reformni predlog dejavnosti deli v tri skupine in šest stebrov. V prvi bi bil steber za funkcionarje vseh treh vej oblasti, predstojnike organov, kot so protikorupcijska komisija, urad varuha človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, ter direktorje. V drugi skupini bi bila steber ožje državne uprave; ministrstva, vladne službe, regulatorne agencije ter podsteber s pooblaščenimi uradnimi osebami, kot so policisti, vojaki, cariniki. V tretjem bi bili stebri zdravstva in socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture ter steber z drugimi javnimi zavodi. Pri tem je ministrica pojasnila, da so v posamezne stebre uvrstili dejavnosti, katerih naravo dela ali delovne razmere je mogoče primerjati med sabo. Tako bo tudi mogoča zgolj primerljivost znotraj stebrov.
Usoda pravosodnega dodatka pod vprašajem
V tem trenutku ni več gotovo, da bodo sodniki in tožilci dobili 600 evrov bruto dodatka, ki jim ga je obljubil predsednik vlade Robert Golob. Vlada je predlog, o katerem bi morali odločati poslanci, začasno umaknila iz zakonodajnega postopka. Razlog je parlamentarna zakonodajnopravna služba (ZPS), ki je v svojem mnenju opozorila, da bi s predlagano rešitvijo del pravosodnih funkcionarjev presegel plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednice republike in predsednika vlade, pa tudi ustavnih sodnikov. Obenem so opozorili na neustreznost veljavnosti dodelitve dodatka. Izplačilo je bilo določeno od januarja do uveljavitve plačne reforme oziroma najkasneje do konca tega leta, s čimer bi, po mnenju ZPS, če reforma ne bi bila sprejeta do takrat - bile njihove plače ponovno znižane.
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je po seji vlade povedala, da si bodo prizadevali v prihodnjih dneh najti ustrezno pravno in ustavno skladno rešitev, da bi sodniki in tožilci dodatek vendarle dobili. V nasprotnem primeru bodo rešitve iskali v okviru plačne reforme. Če bi dodatek v prihodnje uzakonili, ministrica zaradi opozoril ZPS dopušča, da bo ta nižji od 600 evrov bruto. V Društvu državnih tožilcev so nad odločitvijo vlade razočarani in presenečeni, obenem pričakujejo, da bo vlada popravljen predlog čim prej spet poslala v parlamentarno proceduro.
Sindikalista ob tem poudarjata, da bosta stebrni predlog lahko komentirala, ko bosta tudi sama seznanjena z izhodišči. Vladna pogajalska kupina je sindikate povabila na predstavitev izhodišč prihodnji četrtek, a dodajata, da je iluzorno pričakovati, da se posamezni poklici ne bi med sabo primerjali. Pri tem ponavljata, da bodo sindikati v pogajanjih o plačni reformi, ki bo po najnovejših premierjevih napovedih trajala nekaj let, vztrajali, da so rešitve z njimi večinsko usklajene. In kot doda Štrukelj, da bodo ostali pri sistemu kolektivnih pogodb, saj bodo le tako lahko sindikati s pogajanji vplivali na vrednotenje dela v posamezni dejavnosti.
